KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2018 v primerjavi z letom prej še znižala, in sicer za slabo petino na 29,8 t CO2/mio EUR1995, kar je 17 % pod indikativnim letnim ciljem. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za 59 %. Ker se energetska statistika za ta sektor izračunava kot razlika med skupno rabo energije in rabo energije v vseh drugih sektorjih, je kazalec grob, kar otežuje razlago medletnih sprememb in napovedi glede doseganja cilja za leto 2020.


Kazalec intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju opisuje ogljični odtis komercialnega in institucionalnega sektorja, torej koliko izpusta CO2 se v tem sektorju sprosti na evro dodane vrednosti. K njegovi nižji vrednosti prispeva predvsem nižj izpust CO2 v teh sektorjih, ki je posledica nižje rabe energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE, pa tudi dober gospodarski položaj komercialnega in institucionalnega sektorja.


Grafi

Slika PO09-1: Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju leta 2005, v obdobju 2010−2018 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2020
Prikaži podatke

Vrednost kazalca v letu 2005

Ciljne vrednosti kazalca

Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2018

2005

92,26

2010

73,62

2011

64,78

2012

47,56

47,56

2013

45,65

51,86

2014

43,73

38,68

2015

41,82

42,55

2016

39,91

48,74

2017

37,99

36,73

2018

36,08

29,82

2019

34,17

2020

32,25


Cilji

Cilj OP TGP je zmanjšanje intenzivnosti CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja rabe goriv in s tem posledično tudi izpustov TGP v tem sektorju. Cilj do leta 2020, zastavljen v OP TGP, je bil popravljen v skladu z dopolnjeno metodologijo IPCC*1, po kateri se evidence izpustov izračunavajo od leta 2015 naprej, kot je predpisano v izvedbeni uredbi 749/2014*2, in znaša 32,3 t CO2/mio EUR1995. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.

Opombi:

*1    Intergovernmental Panel on Climate Change

*2    Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 749/2014 z dne 30. junija 2014 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih sporočajo države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 203, z dne 11. 7. 2014

 

 


Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju je leta 2018 znašala 29,8 t CO2/mio EUR1995. Glede na leto prej se je zmanjšala za 19 % in je bila tako boljša od indikativnega cilja za to leto, ki je bil 36,1 t CO2/mio EUR1995. Da bi lahko leta 2020 dosegli cilj 32,3 t CO2/mio EUR1995, bo potrebno intenzivnost CO2 v obdobju 2019−2020 zmanjšati še za 8 % glede na leto 2018 oz. v povprečju za 1,2 t CO2/mio EUR1995 na leto.

Zmanjšanje intenzivnosti CO2 leta 2018 je bilo posledica tako 16-odstotnega zmanjšanja izpusta CO2, kot tudi zvišanja dodane vrednosti za slabe 4 %. Leto 2018 je bilo pri tem nekoliko toplejše od predhodnih let*3; povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo je bil leta 2018 za 11 % nižji kot leta 2017. Obenem se je povečal tudi delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v komercialnem in institucionalnem sektorju, in sicer z 8,5 % leta 2017 na 10,6 % leta 2018. To je tudi najvišja vrednost tega deleža v obdobju 2005-2018. Ob tem je treba poudariti, da se rabe energije, in s tem tudi izpust CO2, za ta segment ne spremlja statistično, ampak izračunava kot ostanek v energetski bilanci, zato vzrokov za nihanja tako rabe energije, kot tudi izpusta in zato intenzivnosti CO2 ni mogoče natančneje določiti. Vzpostavitev statističnega spremljanja rabe energije v tem segmentu bi omogočila realnejše spremljanje izpusta in s tem tudi intenzivnosti CO2. V obdobju 2010−2018 se je intenzivnost CO2 sicer zmanjšala za 59 %, in sicer tako na račun zmanjšanja izpusta CO2 za 53 % kot tudi hkratnega povečanja dodane vrednosti za 16 %.

Opomba:

*3   Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2015 – 2.841, 2016 – 2.873, 2017 – 2.892, 2018 – 2.567 (izračun IJS-CEU).

 

 


Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Metodologija izračuna

  • Kazalec intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju je definiran kot razmerje med izpustom CO2 in dodano vrednostjo za komercialni in institucionalni sektor. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, sta potrebna naslednja podatka:
  • izpust CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju (t CO2). Gre za podatek ARSO o izpustu CO2 zaradi rabe goriv v komercialnem in institucionalnem sektorju (CRP koda 1.A.4.a pri poročanju emisijskih evidenc TGP za UNFCCC*4);

  • dodana vrednost komercialnega in institucionalnega sektorja (mio EUR1995), v katerega se v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti 2008, V2 (SKD 2008) prištevajo panoge od G do S in panoga U. Podatki o dodani vrednosti v stalnih cenah 1995 niso direktno dostopni, zato jih je potrebno izračunati iz podatkov SURS-a, in sicer iz dodane vrednosti v tekočih cenah leta 1995 in letnih sprememb obsega dodane vrednosti do opazovanega leta za posamezne panoge.

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru, da kazalec ne sledi cilju, je lahko v pomoč pri njegovi nadaljnji razlagi delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v komercialnem in institucionalnem sektorju (%). Večji delež OVE pomeni manjše izpuste TGP in s tem tudi manjšo intenzivnost CO2 in obratno.

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1:    Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Izpust CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju

kt CO2

ARSO

marca za predpreteklo leto*5

30.03.2020

Dodana vrednost panog G−S in U za leto 1995 v tekočih cenah

mio EUR1995

SURS

obstoječ podatek

30.03.2020

Letna sprememba obsega dodane vrednosti panog G−S in U od leta 1996 do leta X-1

%

SURS

avgusta za preteklo leto

30.03.2020

Podatki za obdobje: 2005, 2010−2018
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Rabe energije, in s tem tudi izpusta CO2, se za komercialni in institucionalni sektor ne spremlja statistično, ampak izračunava kot ostanek v energetski bilanci, to pa otežuje razlago medletnih sprememb in napovedi prihodnjega dogajanja.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca so na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost:                  1
Točnost:                          2
Časovna primerljivost:    1
Prostorska primerljivost: 1

Opombi:

*4   United Nations Framework Convention on Climate Change

*5   Prva verzija podatkov za predpreteklo leto je na voljo 15. januarja. Rok za poročanje končnih podatkov za EU je 15. marec, za UNFCCC pa 15. april.

 


youtube channel

TWITTER