KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izvoz odpadkov iz Slovenije se v zadnjih letih močno povečuje, od leta 2009 (po vrhuncu v letu 2008) za več kot trikrat. V letu 2015 smo izvozili 238 tisoč ton odpadkov, predvsem v Avstrijo in na Madžarsko. Uvoz odpadkov se bistveno ne spreminja, v letu 2015 smo uvozili 41 tisoč ton odpadkov.


Kazalec prikazuje letno količino izvoženih in uvoženih odpadkov iz Slovenije, ki so lahko nevarni ali nenevarni in za katere je potrebno pridobiti soglasja.

Področje pošiljanja odpadkov preko meja urejata Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja in Uredba o pošiljkah odpadkov. Slednji predpis implementira Baselsko konvencijo, Sklep sveta OECD o prekomejnem prevozu odpadkov in Lomejsko konvencijo.

Uvoz odpadkov v Slovenijo z namenom odlaganja v ali na zemljo, je prepovedan. Dovoljen je le, če bodo odpadki varno odstranjeni na drug način ali predelani ter so tehnične zmogljivosti zadostne. Izvoz odpadkov iz Slovenije, ki so namenjeni odstranjevanju, je dovoljen le, če na območju Republike Slovenije ni zadostnih tehničnih zmogljivosti in potrebnih naprav za neškodljivo odstranjevanje oziroma, če izvoz ni v nasprotju z zakonodajo EU. Zadnja sprememba uredbe o pošiljkah odpadkov pa omogoča tudi večjo pristojnost inšpekcijskim službam, s čimer naj bi se zajezile ilegalne pošiljke odpadkov.


Grafi

Slika OD50-1: Andraž graf 1
Viri: 

VIR: Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje (22. 03. 2022)

Prikaži podatke

uvoz [1000 t]

izvoz [1000 t]

1995

22,12

1,55

1996

21,41

5,53

1997

19,51

2,14

1998

13,36

3,17

1999

18,44

2,96

2000

22,33

4,70

2001

20,50

7,89

2002

20,89

10,73

2003

23,19

14,69

2004

25,60

18,40

2005

23,10

24,90

2006

22,90

39,80

2007

27,40

69,70

2008

22,13

102,66

2009

27,53

76,76

2010

38,01

103,69

2011

41,28

115,48

2012

37,29

178,38

2013

34,31

191,76

2014

37,45

228,25

2015

40,58

237,71

2016

36,98

246,78

2017

49,40

319,49

2018

88,93

389,42

Slika OD50-2: Andraž graf 2
Prikaži podatke

država [%]

Češka

135,54

Luksemburg

126,79

Irska

120,95

Poljska

114,61

Slovenija

96,99

Malta

89,91

Avstrija

58,71

Portugalska

56,80

Ciper

49,90

Hrvaška

41,85

Islandija

39,11

Španija

35,07

Madžarska

27,40

Romunija

25,57

Bolgarija

25,49

Belgija

22,15

Grčija

21,04

EU-28

13,30

Danska

12,98

Nizozemska

10,04

Francija

8,51

Italija

1,56

Nemčija

-1,99

Latvija

-2,60

Slovaška

-5,05

Švedska

-7,77

Estonija

-8,59

Finska

-8,67

Litva

-34,27

Velika Britanija

-0,27

Finska

-4,16

Švedska

-6,10

Nemčija

-0,98

Latvija

-3,51

Slika OD50-3: Andraž graf 3
Viri: 

VIR: Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje (22. 03. 2021)

Prikaži podatke

2007 [t]

2007 [%]

2008 [t]

2008 [%]

2009 [t]

2009 [%]

2010 [t]

2010 [%]

2011 [t]

2011 [%]

2012 [t]

2013 [t]

2014 [t]

2015 [t]

2016 [t]

2017 [t]

2018 [t]

Avstrija

29325,70

42,08

35323,11

34,42

22520,58

29,34

27437,14

26,43

51115,00

44,61

87447,07

90558,18

113621,16

109984,70

130352,31

143244,52

131258,86

Nemčija

26194,72

37,59

24089,09

23,47

6161,24

8,03

10018,20

9,65

16198,89

14,14

18859,82

17634,84

18297,38

20010,85

12889,90

11592,78

12736,17

Madžarska

13299,21

19,08

18946,08

18,46

23752,07

30,94

28289,23

27,26

37119,78

32,40

56118,99

67710,47

85395,82

94308,73

84030,50

133900,73

188808,67

Hrvaška

16715,71

16,29

14627,40

19,06

28510,52

27,47

1886,20

1,65

2337,10

4022,06

1712,73

5172,31

Bosna in Hercegovina

3390,42

3,30

0

0

2820,43

15098,22

Srbija

2815,69

2,74

2447,01

3,19

3582,06

3,45

1751,80

1,53

1651,42

Poljska

763,12

1,10

1269,28

1,24

7191,52

9,37

5724,88

5,52

5903,52

5,15

5790,43

6530,53

9073,93

10258,53

10649,89

13577,74

12598,82

Francija

80,39

0,12

61,74

0,08

42,62

0,04

1175,00

0,15

43,09

96,24

138,50

299,73

371,05

297,62

Romunija

25,02

0,04

73,59

0,07

0

0

185,72

Italija

187,19

0,18

401,47

0,35

612,06

312,46

510,73

659,58

737,04

823,79

6103,81

Švedska

53,61

Slovaška

7619,45

8843,30

1286,83

3753,60

11446,36

17348,82

Bolgarija

70,72

49,42

Češka

178,10

Slika OD50-4: Andraž graf 3
Viri: 

VIR: Emisijske evidence TGP, ARSO (22. 03. 2022)

Prikaži podatke

letalski promet [1000 t ekvivalenta CO2]

cestni promet [1000 t ekvivalenta CO2]

železniški promet [1000 t ekvivalenta CO2]

plinovodi [1000 t ekvivalenta CO2]

skupaj [1000 t ekvivalenta CO2]

1986

0,61

1950,54

76,99

0

2028,14

1987

0,41

2241,31

76,33

0

2318,05

1988

0,59

2423,01

73,76

0

2497,36

1989

0,83

2452,64

74,95

0

2528,42

1990

1,08

2659,39

72,77

0

2733,24

1991

0,61

2498,25

81,26

0

2580,12

1992

0,97

2599,66

54,61

0

2655,24

1993

1,73

3050,33

46,23

0

3098,28

1994

2,03

3399,79

46,76

0

3448,58

1995

1,98

3772,47

48,79

0

3823,24

1996

2,21

4411,50

45,38

0

4459,09

1997

2,37

4480,02

43,98

0

4526,36

1998

2,93

3855,04

42,97

0

3900,94

1999

2,83

3663,76

41,88

0

3708,47

2000

2,84

3811,92

42,64

0

3857,39

2001

2,32

3935,84

41,62

0

3979,78

2002

2,31

3818,59

43,82

0

3864,72

2003

2,37

3960,25

41,14

0

4003,77

2004

1,87

4109,89

41,74

0

4153,50

2005

1,66

4383,38

42,39

0

4427,43

2006

1,49

4603,30

42,29

0

4647,08

2007

1,69

5184,26

42,29

0

5228,24

2008

1,43

6107,55

45,81

2,11

6156,90

2009

1,55

5277,96

42,29

3,38

5325,19

2010

1,65

5216,50

42,29

4,38

5264,82

2011

1,92

5653,13

42,29

0,83

5698,17

2012

1,72

5727,30

42,29

1,14

5772,46

2013

1,32

5422,09

35,24

0,46

5459,12

2014

1,48

5335,22

45,81

1,77

5384,29


Cilji

- zagotovitev lastnih predelovanih kapacitet in kapacitet za odstranjevanje (načelo samozadostnosti),
- pri pošiljanju odpadkov zagotoviti ustrezno kontrolo, vključno s potrdilom o končani predelavi ali odstranitvi odpadkov,
- zagotovitev visoke stopnje varovanja okolja in zdravja ljudi,
- omejiti prehode nevarnih odpadkov preko meja na tisti minimum, ki še omogoča okolju varno ravnanje z njimi,
- zagotoviti predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov na okolju varen način čim bliže kraja njihovega izvora ter dati predelavi prednost pred odstranjevanjem,
- preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov,
- zagotavljanje dokončnega odstranjevanja in predelave nevarnih odpadkov, kadar domače zmogljivosti ne obstajajo ali niso zadostne, v okviru infrastrukture znotraj EU,
- zagotovitev boljšega nadzora nad pošiljkami odpadkov.


Z gospodarsko rastjo in globalizacijo v zadnjih desetletjih, čezmejni prevoz odpadkov narašča. Tako po cestah, železnicah kot z ladjami po morju. Prevoz nevarnih odpadkov lahko pomeni nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

Nadzor nad čezmejnim prevozom odpadkov se je začel vzpostavljati predvsem zaradi izvažanja nevarnih odpadkov z namenom odstranjevanja. Države prejemnice so jih največkrat sprejele za nižje stroške, vendar odstranjevanje ni bilo vedno skladno z varovanjem zdravja ljudi in okolja. Po letu 1990 se je področje začelo urejati tudi s predpisi, ki državam skupnosti narekujejo, da pri odstranjevanju odpadkov postanejo samozadostne, da odpadke predelujejo oz. odstranjujejo čim bližje mestu nastanka ter da se predelavi da prednost pred odstranjevanjem. Države so prav tako dolžne zagotoviti okolju varno ravnanje z odpadki in preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov.

Na količino čezmejnih pošiljk odpadkov vplivajo predvsem razlike v cenah za obdelavo (predelava in odstranjevanje odpadkov), nezadostne domače kapacitete za obdelavo in potrebe po posebnih obdelovalnih tehnologijah. Večje države imajo na splošno več različnih in tehnološko bolj dovršenih naprav za obdelavo odpadkov.

Kljub urejeni zakonodaji, so ilegalni prevozi odpadkov po nekaterih ocenah kar znatni, okoli 25 %. V ta namen je Komisija s spremembo uredbe inšpekcijskim službam omogočila večje pristojnosti. Države članice so ta določila pričele izpolnjevati v letih 2016/17.

Izvoz odpadkov iz Slovenije narašča vse od leta 2005. Rahel upad je bil zaznan le v letu 2009. Porast v prvih letih po 2005, je bil predvsem posledica naraščajoče količine muljev iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda. V letu 2005 smo izvozili okoli 1.730 ton (7 % celotne količine) teh odpadkov, v letu 2006 že okoli 14.200 ton (36 % celotne količine), v letu 2013 35.806 ton (19% celotne količine) v letu 2015 že 45.488, a v celotni količini je to predstavljalo le 19 % odpadkov. V zadnjih letih narašča tudi izvoz odpadkov iz mehanske obdelave odpadkov, ki je v letu 2015 znašal 80.715 ton oz. 34 % celotne izvožene količine odpadkov.

Leta 2015 smo izvozili 238 tisoč ton odpadkov. Od tega je  bilo 34 % odpadkov iz mehanske obdelave odpadkov, 19 % je bilo blat iz čiščenja komunalnih odpadnih voda, 14 % je bilo iz odpadkov pridobljenega goriva, 8 % je bilo pomešanih odpadkov, ki vsebujejo vsaj en nevarni odpadek ter 5 % trdnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi iz čiščenja odpadnih plinov. Odstranjeni ali predelani so bili v Avstriji (46%), na Madžarskem (40 %), v Nemčiji (8 %), na Poljskem (4 %) nekaj pa tudi na Hrvaškem, Češki,v Italiji ter Franciji. Izvažali smo predvsem z namenom predelave, vendar je šlo tudi v odstranitev okoli 19% (37.866 ton) odpadkov, predvsem nevarnih, kar je nekaj več kot leto prej.

Uvoz odpadkov se bistveno ne spreminja. Leta 2015 smo uvozili 41 tisoč ton odpadkov, večinoma odpadne svinčeve baterije za predelavo v MPI- Reciklaža d. o. o (96%). Iz Italije, Madžarske, Srbije in Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, nekaj pa tudi iz Nemčije, Črne gore, Nizozemske, Švedske in Španije. V letu 2015 smo uvozili tudi nekaj odpadkov iz mehanske obdelave ter mešane embalaže. Vsi uvoženi odpadki so bili v Sloveniji predelani.

Članice Evropske unije se v zadnjem desetletju soočajo s povečanim prevozom odpadkov preko svojih meja. Po podatkih Eurostata, se je  med letoma 2001 in 2015 količina pošiljk nevarnih odpadkov iz držav članic EU v druge države članice EU ali izven EU povečala za 53%, od okoli 4 milijonov ton v letu 2001 na 6 milijonov ton v letu 2015.

Na kartah so označene količine pošiljk odpadkov držav članic EU. Največji porast izvoza pošiljk odpadkov v zadnjih nekaj letih beležijo Francija, Nemčija, Italija, Švedska in Velika Britanija. Po količini izvoženih odpadkov na prebivalca vodijo Luksemburg (475 kg na preb.), Belgija (61 kg na preb.), Danska (53 kg na preb.), Nizozemska (52 kg na preb.) ter Irska (51 kg na preb.). Skoraj polovica držav članic izvozi manj kot 10 kg odpadkov na prebivalca.

Količina pošiljk odpadkov z namenom odstranjevanja je narasla od 600 000 ton v letu 2001 na 1,5 milijona ton v 2015. Količina za predelavo je v enakem obdobju prav tako narasla in sicer iz 3,3 milijonov na 4,6 milijonov ton.

Reciklaža kovin in sežig (z ali brez izkoristka energije), sta najbolj pogosta načina ravnanja z odpadki iz čezmejnih pošiljk nevarnih odpadkov. Naraščajo pa tudi različne vrste recikliranja teh odpadkov.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov (novelacija, marec 2008, stran 39 in 40), Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (poglavje 4.4.1) ter po Baselski konvenciji.
Izvorna baza podatkov oz. vir: podatkovna zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov po uredbi 1013/2006
Skrbnik podatkov: Inšpektorat RS za okolje in prostor, kontaktna oseba: Nada Suhadolnik Gjura
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2017
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1995-2015.

Podatki so zbrani na podlagi veljavne zakonodaje in sicer Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur.l. RS-MP, št. 15/93, 2/00 in 23/04) ter zakonodaje EU. Uredba (ES) št. 1013/06 o pošiljkah odpadkov (UL L, št. 190/06), implementira Baselsko konvencijo, Sklep sveta OECD o prekomejnem prevozu odpadkov in Lomejsko konvencijo. Izvajanje uredbe o pošiljkah odpadkov (ES), določa Uredba (Ur.l.RS-MP, št. 78/16).

Zakonodaja EU se je v letu 2006 spremenila. Uredbo (ES) 259/93 je nadomestila Uredba (ES) 1013/06, ki je začela veljati sredi leta 2007. V veljavo je stopila tudi Uredba Komisije (ES) št. 1418/07 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/06 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja. Uredba (ES) 1013/06 s spremembami med drugim tudi (ES) 660/2014, omogoča tudi večjo pristojnost inšpekcijskim službam, s čimer naj bi se zajezile ilegalne pošiljke odpadkov.

Odpadki za katere je za uvoz in izvoz potrebno pridobiti soglasja, so v skladu z Zakonom o ratifikaciji Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur. l. RS – MP, št. 15/93 2/00 in 23/04):
 

–     odpadki, ki spadajo v katerokoli kategorijo, navedeno v dodatku I Baselske konvencije, razen če nimajo nobene značilnosti, navedene v dodatku III Baselske konvencije (ne izkazujejo nevarnih lastnosti),

–     odpadki, ki jih ne pokriva prva točka (ne izkazujejo nevarnih lastnosti), temveč so določeni kot takšni ali se štejejo za nevarne po domači zakonodaji države izvoza, uvoza ali tranzita, in odpadki iz dodatka II Baselske konvencije (drugi odpadki).

Tako se ob upoštevanju določil Baselske konvencije in določil Uredbe (ES) 1013/2006, sem lahko štejejo tudi odpadki, ki ne izkazujejo nobene nevarne lastnosti, vendar je za njihovo čezmejno pošiljanje treba pridobiti soglasje, na primer, če neka država želi poostren nadzor nad pošiljkami papirja, stekla, gum ipd.

Obrat, ki v državi uvoza predeluje/odstranjuje odpadke, za katere so bila pridobljena vsa potrebna soglasja za uvoz, tranzit ali izvoz odpadkov, mora najpozneje v enem letu, če gredo odpadki na končne postopke oziroma dveh letih, če gredo na vmesne postopke odstranjevanja/predelave , od dneva, ko je prejel pošiljko odpadkov, predložiti InšpektoratuRepublike Slovenije za okolje in prostor, pristojnemu organu države uvoza in tranzitne države ter pošiljatelju potrdilo o odstranitvi/predelavi le-teh.

Iz obrazca je razviden datum prevoza, oddaje in prejema odpadkov pri odstranjevalcu/predelovalcu ter datum odstranitve/predelave teh odpadkov in količine prepeljanih, oddanih, prejetih in odstranjenih/predelanih odpadkov. Podatki s transportnih obrazcev o izvedeni odstranitvi/predelavi odpadkov se vpišejo v podatkovno zbirko Čezmejno pošiljanje odpadkov po uredbi 1013/2006, v kateri so evidentirana tudi vsa izdana soglasja. Po teh podatkih se vodi evidenca o dejanski uvoženi in izvoženi količini odpadkov za posamezna izdana soglasja ter za poročanje sekretariatu Baselske konvencije v skladu z njenim 13. in 16. členom in Evropski komisiji v skladu z 51. členom Uredbe (ES) št. 1013/2006.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o količinah izvoženih in uvoženih odpadkov v Sloveniji so predstavljeni v tonah oziroma so preračunani v deleže.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Podatki o dovoljenih čezmejnih pošiljkah odpadkov, za katere je treba pridobiti soglasje, so zanesljivi in točni. Slabosti: Čezmejne pošiljke odpadkov potekajo tudi brez soglasij, vendar podatki o teh količinah v tem kazalcu niso na voljo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Letna poročila Slovenije:Regulation (EC) No 1013/2006 on shipmentsofwaste

Eurostat: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Waste_shipme...


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER