KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izvoz odpadkov iz Slovenije se v zadnjih letih močno povečuje, od leta 2004 za več kot štirikrat. V letu 2008 smo izvozili okoli 100 tisoč ton odpadkov, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Uvoz odpadkov v Slovenijo je v zadnjih letih dokaj nespremenjen, v glavnem za potrebe predelovalca odpadnih svinčevih akumulatorjev. V letu 2008 smo uvozili okoli 22 tisoč ton odpadkov.


Kazalec prikazuje letno količino izvoženih in uvoženih odpadkov iz Slovenije, ki so lahko nevarni ali nenevarni in za katere je potrebno pridobiti soglasja.

Področje pošiljanja odpadkov preko meja urejata Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur. l. RS-MP, št. 15/93, 2/00 in 23/04), in Uredba (ES) št. 1013/06 o pošiljkah odpadkov (UL L, št. 190/06). Slednji predpis implementira Baselsko konvencijo, Sklep sveta OECD o prekomejnem prevozu odpadkov in Lomejsko konferenco.

Uvoz odpadkov v Slovenijo, zato da se odložijo v ali na zemljo, je prepovedan. Dovoljen je le, če bodo varno odstranjeni na drug način ali predelani ter so tehnične zmogljivosti zadostne. Izvoz odpadkov iz Slovenije, ki so namenjeni odstranjevanju, je dovoljen le, če na območju Republike Slovenije ni zadostnih tehničnih zmogljivosti in potrebnih naprav za neškodljivo odstranjevanje oziroma, če izvoz ni v nasprotju z določili Uredbe (ES) 1013/06.


Grafi

Slika OD04-1: Količina odpadkov uvoženih v in izvoženih iz Slovenije
Viri: 

Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
uvoz 1000 t 22.1 21.4 19.5 13.4 18.4 22.3 20.5 20.9 23.2 25.6
izvoz 1000 t 1.6 5.5 2.1 3.2 3 4.7 7.9 10.7 14.7 18.4
2005 2006 2007 2008
uvoz 1000 t 23.1 22.9 27.4 22.1
izvoz 1000 t 24.9 39.8 69.7 102.7
Slika OD04-2: Količine odpadkov izvoženih iz Slovenije glede na državo uvoza
Viri: 

Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010

Prikaži podatke
Avstrija Nemčija Madžarska Hrvaška Bosna in Hercegovina Srbija Poljska Francija Romunija
2007 t 29325.7 26194.7 13299.2 763.1 80.4 25
2007 % 42.1 37.6 19.1 1.1 0.1 0
2008 t 35323.1 24089.1 18946.1 16715.7 3390.4 2815.7 1269.3 73.6
2008 % 34.4 23.5 18.5 16.3 3.3 2.7 1.2 0.1
Slika OD04-3: Količine odpadkov uvoženih v Slovenijo glede na državo izvoza
Viri: 

Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010

Prikaži podatke
Madžarska Hrvaška Črna gora Italija Makedonija Bosna in Hercegovina Nemčija Švedska
2007 t 13072.6 7531 0 738.7 2018.9 3656.8 373.4 0
2007 % 47.7 27.5 0 2.7 7.4 13.4 1.4 0
2008 t 8967.9 5562.5 2155.1 1673.8 1591.8 1280.2 811.8 91.5
2008 % 40.5 25.1 9.7 7.6 7.2 5.8 3.7 0.4
Slika OD04-4: Nadaljnje ravnanje z odpadki uvoženimi in izvoženimi iz Slovenije
Viri: 

Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010

Prikaži podatke
2007 2008
UVOZ - predelava t 27391.3 22134.6
UVOZ - predelava % 100 100
UVOZ - odstranjevanje t 0 0
UVOZ - odstranjevanje % 0 0
IZVOZ - predelava t 54164.7 72843.9
IZVOZ - predelava % 77.7 71
IZVOZ - odstranjevanje t 15523.5 29779.1
IZVOZ - odstranjevanje % 22.3 29

Cilji

- zagotovitev lastnih predelovanih kapacitet in kapacitet za odstranjevanje (načelo samozadostnosti)
- pri pošiljanju odpadkov zagotoviti ustrezno kontrolo, vključno s potrdilom o končani predelavi ali odstranitvi odpadkov
- zagotovitev visoke stopnje varovanja okolja in zdravja ljudi
- omejiti prehode nevarnih odpadkov preko meja na tisti minimum, ki še omogoča okolju varno ravnanje z njimi
- zagotoviti predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov na okolju varen način čim bliže kraja njihovega izvora ter dati predelavi prednost pred odstranjevanjem
- v največji možni meri omejiti nastajanje nevarnih odpadkov (tako količinsko kot glede na raven škodljivosti)
- preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov
- zagotavljanje dokončnega odstranjevanja in predelave nevarnih odpadkov, kadar domače zmogljivosti ne obstajajo ali niso zadostne, v okviru infrastrukture znotraj EU.


Nadzor nad čezmejnim prevozom odpadkov se je začel vzpostavljati predvsem zaradi izvažanja nevarnih odpadkov z namenom odstranjevanja. Države prejemnice so jih največkrat sprejele za nižje stroške, vendar odstranjevanje ni bilo vedno skladno z varovanjem zdravja ljudi in okolja. Po letu 1990 se je področje začelo urejati tudi s predpisi, ki državam skupnosti narekujejo, da pri odstranjevanju odpadkov postanejo samozadostne, da odpadke predelujejo oz. odstranjujejo čim bližje mestu nastanka ter, da se da predelavi prednost pred odstranjevanjem. Države so prav tako dolžne zagotoviti okolju varno ravnanje z odpadki in preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov.

Na količino čezmejnih pošiljk odpadkov vplivajo predvsem razlike v cenah za predelavo in odstranjevanje odpadkov, nezadostne domače kapacitete za predelavo in potrebe po posebnih predelovalnih tehnologijah. Večje države imajo na splošno več različnih in tehnološko bolj dovršenih naprav za predelavo in odstranjevanje odpadkov.

Izvoz odpadkov iz Slovenije v zadnjih letih narašča. V letu 2008 se je glede na prejšnje leto povečal za skoraj polovico. Porast gre pripisati naraščajoči količini muljev iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda, povečanemu izvozu delno stabiliziranih odpadkov, označenih kot nevarnih ter pričetku izvoza papirja in kartona in njunih sorodnih produktov. V letu 2005 so se mulji iz čistilnih naprav odpadnih vod izvozili v količini cca. 1.730 ton (7 % celotne količine), v letu 2006 v količini cca.14.200 ton (36 % celotne količine), v letu 2007 pa že v količini cca 21.600 ton (31 % celotne količine). Leta 2008 je bilo izvoženih 24.795 ton muljev iz čistilnih naprav odpadnih vod, kar pa je v celotni izvoženi količini predstavljalo 24 % saj se je v tem letu pričelo z izvozom še nekaterih novih vrst odpadkov.

Leta 2008 smo izvozili 102.660 ton odpadkov, predvsem muljev iz čistilnih naprav odpadnih voda (24 %) in delno stabilizirane odpadke, označene kot nevarne (16 %). Izvažali smo tudi papir in karton (9 %), trdne odpadke iz obdelave odpadnih plinov (6 %), pralne tekočine in matične lužnice (5 %) ter druge odpadke. Odstranjeni ali predelani so bili v Avstriji (34 %), Nemčiji (23 %), na Madžarskem (18 %) in Hrvaškem (16 %), nekaj pa tudi v Bosni in Hercegovini, na Poljskem ter v Romuniji. Izvažali smo predvsem z namenom predelave, vendar je šlo tudi v odstranitev okoli 30 % (29.779 ton) odpadkov, predvsem nevarnih, kar je nekaj več kot lani.

Količine uvoženih odpadkov v zadnjih letih rahlo nihajo med 20.000 in 27.000 tonami na leto. Ker gre v glavnem za uvoz odpadkov, ki jih predeluje en predelovalec, je količina uvoženih dejansko odvisna od količine zbranih odpadkov znotraj Slovenije. Leta 2008 so se za predelavo v MPI- Reciklaža d. o. o. uvažali odpadni svinčevi akumulatorji, deli le-teh in svinčev pepel, in sicer iz Mažarske, Hrvaške ter Črne gore, nekaj pa tudi iz Italije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Nemčije in Švedske. V preteklih letih je bilo uvoženih tudi nekaj kislih in bazičnih raztopin za predelavo v Cinkarni Celje. Vsi uvoženi odpadki so bili v Sloveniji predelani.

Evropska unija (EU) kot celota, se je v zadnjem desetletju sooča s povečanim prevozom odpadkov preko svojih meja, kar kaže študija Evropskega tematskega centra za odpadke in snovni tok. Povečanje gre na račun prevoza tako nevarnih kot nenevarnih odpadkov ter nelegalnih prevozov. Od leta 1997 do 2005, sta se legalni izvoz kot tudi uvoz povečala skoraj za štirikrat. 80 % odpadkov je bilo izvoženih z namenom predelave.

Narašča tudi čezmejni prevoz odpadnega papirja, kartona, plastike in kovin. Nekaj zaradi zakonskih zahtev po višji predelavi odpadkov nekaj pa zaradi azijskega trga, ki je konkurenčen predvsem zaradi nizkih prevoznih stroškov. Ladje, ki iz teh držav pripeljejo dobrine, na povratku nudijo dokaj ugodne cene. Količina odpadnega papirja, izvoženega v Azijo, se je podeseterila. Količina plastičnih odpadkov se je povečala za enajstkrat in kovin za petkrat.

Poseben primer predstavlja električna in elektronska oprema, ki se iz EU izvaža v afriške in azijske države z namenom ponovne uporabe sestavnih delov. Težko je namreč ugotoviti, ali se izvažajo kot rabljene naprave, kar je sprejemljivo, ali kot odpadek za odstranjevanje, kar ni sprejemljivo. Na splošno je izvoz odpadne električne in elektronske opreme iz EU, v države, ki niso članice OECD, prepovedan. Da bi lahko ponovno uporabili kovine, se sestavni deli pogosto sežgejo na odprtem, pri čemer običajno nastajajo elektrofiltrski pepel in drugi strupeni materiali, čemur so ljudje bolj izpostavljeni, prav tako pa je večja verjetnost kontaminacije hrane, prsti in površinskih voda.

Za ugotavljanje okoljskih in gospodarskih posledic čezmejnih pošiljk odpadkov bi bile potrebne podrobnejše informacije o vrstah poslanih odpadkov, saj se lahko le tako ugotovijo razlogi za pošiljanje. Boljši pregled nad zakonitimi pošiljkami na ravni EU bi omogočil tudi boljše prepoznavanje nezakonitih pošiljk.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov (novelacija, marec 2008, stran 39 in 40), Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (poglavje 4.4.1) ter po Baselski konvenciji.
Izvorna baza podatkov oz. vir: podatkovna zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, kontaktna oseba: Nada Suhadolnik Gjura
Datum zajema podatkov za kazalec: 20.12.2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1995-2008.
Podatki so zbrani na podlagi veljavne zakonodaje in sicer Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur.l. RS-MP, št. 15/93, 2/00 in 23/04) ter zakonodaje EU. Zakonodaja EU se je v letu 2006 spremenila. Uredbo (ES) 259/93 je nadomestila Uredba (ES) 1013/06, ki je začela veljati sredi leta 2007. V veljavo je stopila tudi Uredba Komisije (ES) št. 1418/07 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/06 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja. Odpadki za katere je za uvoz in izvoz potrebno pridobiti soglasja, so v skladu z Zakonom o ratifikaciji Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur. l. RS – MP, št. 15/93 2/00 in 23/04): – odpadki, ki spadajo v katerokoli kategorijo, navedeno v dodatku I Baselske konvencije, razen če nimajo nobene značilnosti, navedene v dodatku III Baselske konvencije (ne izkazujejo nevarnih lastnosti), in – odpadki, ki jih ne pokriva prva točka (ne izkazujejo nevarnih lastnosti), temveč so določeni kot takšni ali se štejejo za nevarne po domači zakonodaji države izvoza, uvoza ali tranzita. Tako se ob upoštevanju določil Baselske konvencije in določil Uredbe (ES) 1013/2006, sem lahko štejejo tudi odpadki, ki ne izkazujejo nobene nevarne lastnosti, vendar je za njihovo čezmejno pošiljanje treba pridobiti soglasje, na primer, če neka država želi poostren nadzor nad pošiljkami papirja, stekla, gum ipd. Obrat, ki v državi uvoza predeluje/odstranjuje odpadke, za katere so bila pridobljena vsa potrebna soglasja za uvoz, tranzit ali izvoz odpadkov, mora najpozneje v enem letu, če gredo odpadki na končne postopke oziroma dveh letih, če gredo na vmesne postopke odstranjevanja/predelave , od dneva, ko je prejel pošiljko odpadkov, predložiti Agenciji Republike Slovenije za okolje, pristojnemu organu države uvoza in tranzitne države ter pošiljatelju potrdilo o odstranitvi/predelavi le-teh. Iz obrazca je razviden datum prevoza, oddaje in prejema odpadkov pri odstranjevalcu/predelovalcu ter datum odstranitve/predelave teh odpadkov in količine prepeljanih, oddanih, prejetih in odstranjenih/predelanih odpadkov. Podatki s transportnih obrazcev o izvedeni odstranitvi/predelavi odpadkov se vpišejo v podatkovno zbirko Čezmejno pošiljanje odpadkov, v kateri so evidentirana tudi vsa izdana soglasja. Po teh podatkih se vodi evidenca o dejanski uvoženi in izvoženi količini odpadkov za posamezna izdana soglasja ter za poročanje sekretariatu Baselske konvencije v skladu z njenim 13. in 16. členom in Evropski komisiji v skladu z 51. členom Uredbe (ES) št. 1013/2006.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o količinah izvoženih in uvoženih odpadkov v Sloveniji so predstavljeni v tonah oziroma so preračunani v deleže.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Podatki o dovoljenih čezmejnih pošiljkah odpadkov, za katere je treba pridobiti soglasje, so zanesljivi in točni. Slabosti: Čezmejne pošiljke odpadkov potekajo tudi brez soglasij, vendar podatki o teh količinah niso na voljo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- ARSO, 2008. Poročila po Baselski konvenciji.
- EEA (ETC/RWM), 2008. Transboundary shipments of waste in the EU (Developments 1995 – 2005 and possible drivers; Technical report 2008/1).
- EEA, 2009. Ne na mojem dvorišču — Mednarodno pošiljanje odpadkov in okolje.
- IMPEL-TFS, 2006. IMPEL-TFS verification - 2 Project report: Is what you see, what you get?
- MOP,2008. Operativni program odstranjevanja odpadkov.


Povezani kazalci


TWITTER