OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

×

Informative message

Kazalec je arhivski in in ga ne posodabljamo več. Vključen je v kazalcih EN31.

Ključno sporočilo
Neutral

Pri proizvodnji
električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah
se je leta 2013 izgubilo 55 % vložene energije. Zaradi pomanjkanja novih
naložb se učinkovitost proizvodnje izboljšuje prepočasi. V primerjavi z EU-28 je bila leta 2012 učinkovitost nižja za dobre tri odstotne točke.


Kazalec prikazuje učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah, ki je izračunana kot količnik proizvedene električne energije na generatorju ter toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah in rabe energije v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov. Upoštevana je proizvodnja električne energije in toplote ter raba fosilnih goriv v javnih termoelektrarnah, termoelektrarnah toplarnah, kjer je proizvodnja električne energije ali toplote njihova primarna dejavnost, ter samoproizvajalcih, za katera velja, da proizvodnja električne energije in toplote ni njihova primarna dejavnost.

Kazalec daje sliko o tem, kako se porablja energija v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov za proizvodnjo električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. To nam omogoča analizo dogajanja v sektorju proizvodnja električne energije in toplote, ki je med največjimi viri izpustov. Povezava med vplivi na okolje in učinkovitostjo proizvodnje je obratno sorazmerna. Večja kot je učinkovitost, manjši so vplivi na okolje. Seveda to velja ob predpostavki, da se proizvodnja električne energije ne spreminja, saj se ob povečani proizvodnji kljub izboljšanju učinkovitosti poraba goriv poveča. Poleg tega je pri izpustih SO2, NOx in drugih onesnaževalih zraka potrebno upoštevati, da nanje vpliva tudi čiščenje dimnih plinov (razžveplanje, deNOx, itd.) ter izvedba primarnih ukrepov zmanjšanja izpustov NOx.


Grafi

Slika EN13-1: Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote za Slovenijo
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2014; Institut Jožef Stefan, 2014.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 - 2000
Poraba goriv v TE in TE-TO ktoe 1518.1 1501.9 1429.2 1483.8 1408.1 1333.6 1511.7 1317.9 1365.7
Proizvodnja el. en. na generatorju ktoe 404.3 405.3 397.5 398.5 387.5 435.8 450.3 415 432.4
Proizvodnja el. en. na generatorju in toplote ktoe 552.6 555.9 529.6 546.3 544 581.2 619.5 576.6 586.1
Učinkovitost proizvodnje el. en. in toplote % 36.4 37 37.1 36.8 38.6 43.6 41 43.8 42.9
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Poraba goriv v TE in TE-TO ktoe 1485 1559.6 1488.9 1504.3 1507.8 1553.7 1596.2 1604.8 1538.3 1562.8
Proizvodnja el. en. na generatorju ktoe 465.5 495.1 486.4 491.7 496.3 513.8 523 525.1 511.2 521.7
Proizvodnja el. en. na generatorju in toplote ktoe 619 642.8 643.1 653 666 680.8 684.6 698.7 680.9 704.7
Učinkovitost proizvodnje el. en. in toplote % 41.7 41.2 43.2 43.4 44.2 43.8 42.9 43.5 44.3 45.1
2011 2012 2013
Poraba goriv v TE in TE-TO ktoe 1587 1530.1 1481.4
Proizvodnja el. en. na generatorju ktoe 522.1 512.3 486.8
Proizvodnja el. en. na generatorju in toplote ktoe 699.1 683.7 659.9
Učinkovitost proizvodnje el. en. in toplote % 44.1 44.7 44.5
Slika EN13-2: Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v EU-28 v letih 2000 in 2012
Viri: 

Evropski statistični urad, 2014.

Prikaži podatke
EU-28 EU-15 EU-10 - Švedska Litva Latvija Finska Danska Avstrija
2000 %/100 0.468 0.466 0.471 0.884 0.75 0.774 0.755 0.645 0.579
2012 %/100 0.484 0.486 0.478 0.883 0.837 0.835 0.729 0.725 0.604
Nizozemska Belgija Slovaška Hrvaška Francija Luksemburg Madžarska Portugalska Romunija Nemčija
2000 %/100 0.604 0.487 0.476 0.499 0.574 0.313 0.5 0.441 0.545 0.467
2012 %/100 0.596 0.563 0.549 0.548 0.547 0.513 0.508 0.496 0.485 0.475
Irska Poljska Italija Španija Češka republika Velika Britanija SLOVENIJA Bolgarija Estonija Grčija
2000 %/100 0.407 0.465 0.394 0.408 0.471 0.434 0.45 0.435 0.407 0.371
2012 %/100 0.47 0.469 0.466 0.465 0.454 0.445 0.442 0.423 0.393 0.393
Ciper Malta
2000 %/100 0.329 0.335
2012 %/100 0.364 0.311

Cilji

- povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije
in toplote preko tehnološke prenove sektorja transformacije, zamenjave goriv
ter povečanja deleža soproizvodnje električne energije in toplote.


Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v
termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah je leta 2013 znašala 44,5 %.
Glede na leto 2000 je bila višja za 1,6 odstotne točke. Izboljšanje
učinkovitosti je posledica tehnoloških izboljšav v sektorju, in sicer predvsem
prenehanja obratovanja blokov 1 in 2 v termoelektrarni Šoštanj in novih
plinskih turbin (TEŠ, 2012).

Električno energijo in toploto proizvajajo elektrarne po
glavni dejavnosti (podjetja, ki jim je to osnovna dejavnost) ter
samoproizvajalci (podjetja, ki jim je to dopolnilna dejavnost). Med prve sodijo
vse velike naprave (TEŠ, TET, TE-TOL, TE Brestanica, Energetika LJ, itd.), med
druge pa industrijske naprave soproizvodnje toplote in električne energije.
Delež proizvedene električne energije samoproizvajalcev je leta 2013 znašal
2 %, leta 2000 pa 7 %. Zmanjšanje deleža je hkrati posledica manjše
proizvodnje samoproizvajalcev ter višje proizvodnje elektrarn po glavni
dejavnosti. Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v
elektrarnah po glavni dejavnosti je bila leta 2013 s 45 % enaka kot leto
prej in za dve odstotni točki višja kot dve leti prej. V samoproizvajalcih je
učinkovitost znašala 68 %, kar je eno odstotno točko manj kot leto prej. Tako
visoka učinkovitost pri samoproizvajalcih, je posledica dejstva, da jih večina
električno energijo in toploto proizvaja v enotah soproizvodnje električne
energije in toplote. Leta 2000 je učinkovitost proizvodnje znašala 41 % za
naprave po glavni dejavnosti oz. 66 % za samoproizvajalce.

V prihodnje se pričakuje občutnejše izboljšanje
učinkovitosti zaradi namestitve novih naprav. Ob tem se bo zgodil tudi premik v
smeri večje porabe zemeljskega plina, kar bo še dodatno vplivalo na zvišanje
učinkovitosti, saj imajo naprave na zemeljski plin višje izkoristke (Urbančič,
et.al., 2011a). K višji učinkovitosti bo prispevalo tudi večanje deleža
soproizvodnje toplote in električne energije (glej EN14,
Soproizvodnja toplote in električne energije).

Eden izmed inštrumentov za spodbujanje učinkovitosti
proizvodnje električne energije in toplote je vzpostavitev sistema za trgovanje
z emisijami toplogrednih plinov, ki podjetja preko nakupa dodatnih pravic za
emisije toplogrednih plinov spodbuja k investicijam v učinkovitejšo proizvodnjo
električne energije in toplote. Inštrument v prvem obdobju trgovanja
(2005-2007) ni imel pravega vpliva zaradi prenizke cene pravic na trgu, ki so
bile posledica preveč radodarne razdelitve pravic zavezancem na enotnem trgu v
EU. Na začetku kjotskega obdobja, je bila cena kuponov med 12 in 15 EUR/tCO2
(Urbančič, et.al, 2011), leta 2013 je bila cena zaradi
gospodarske krize in zaostanka pri mednarodnih podnebnih pogajanjih izjemno
nizka (5 EUR/tCO2), v letu 2014 pa je cena postopoma zrasla do 7. EUR/tCO2
(EEX, 2014). To je še vedno občutno prenizka cena, da bi inštrument deloval.
Zelo pomemben inštrument so tudi mejne koncentracije izpustov onesnaževal zraka
(SO2, NOx, itd,) za velike kurilne naprave (Uredba o
mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav), saj z
zaostrovanjem kriterijev omejujejo delovanje in postopno izločajo stare manj
učinkovite enote. Ostali inštrumenti so: okoljevarstvena dovoljenja, ki
spodbujajo rabo najboljših razpoložljivih tehnologij (Direktiva o industrijskih
emisijah), zagotovljene odkupne cene za odkup električne energije iz
soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (spodbujanje
soproizvodnje električne energije in toplote). Negativen učinek na tehnološko
prenovo sektorja imajo nizke cene električne energije na trgu, ki onemogočajo
investicije v nove naprave.

Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v
Sloveniji je bila leta 2012 za 3 odstotne točke nižja od povprečja držav EU-28.
Poleg tega se je glede na leto 2000 izboljšala za mnogo manj kot v EU-28. Leta
2012 je električno energijo in toploto najbolj učinkovito proizvajala Švedska,
sledila je Litva. Več kot 80 % učinkovitost pomeni, da močno prevladujejo
enote soproizvodnje električne energije in toplote. Najnižja učinkovitost je na
Malti.


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so
povzeti po:
Resoluciji o
Nacionalnem energetskem programu
(Ur.l. RS, št. 57/04).

Izvorna
baza podatkov:

Slovenija:
Proizvodnja električne energije na generatorju
- 1992-1995: Izpolnjeni vprašalniki, ki so bili s strani SURS-a posredovani
EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire )
- 1996-2012: Podatkovna baza SI-STAT
dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika
> Električna energija > Proizvodnja, poraba goriv in dejanska moč v
elektrarnah po glavni dejavnosti, pri samoproizvajalcih in malih
hidroelektrarn, Slovenija, letno; (Elektrarne po glavni dejavnosti +
samoproizvajalci) – proizvodnja na generatorju

(http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1817604S&ti=&path=../Database/Okolje/18_energetika/03_18176_elektricna_energija/&lang=2)

Proizvodnja toplote:
- 1992-1999: Izpolnjeni vprašalniki, ki so bili s strani SURS-a posredovani
EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire)
- po 2000: Podatkovna baza SI-STAT
dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika
> Energetska bilanca in energetski kazalniki > Energetska bilanca (1000
toe), Slovenija, letno. (Transformacija-termoelektrarne toplarne –skupaj:
Toplota)

(http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1817901S&ti=&path=../Database/Okolje/18_energetika/01_18179_bilanca_kazalniki/&lang=2)

Poraba fosilnih goriv (premog, naftni proizvodi in zemeljski plin), lesne biomase in odpadkov za proizvodnjo
električne energije in toplote:
- 1992-1999: Energetska bilanca narejena na podlagi podatkov iz izpolnjenih
vprašalnikov, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u. (glej EN26)
- po letu 1999-: Podatkovna baza SI-STAT dostopna
preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika >
Energetska bilanca in energetski kazalniki > Energetska bilanca (1000 toe),
Slovenija, letno. (Transformacija-javne elektrarne,
Transformacija-samoproizvajalci in Transformacija-termoelektrarne
toplarne-javne, Transformacija-termoelektrarne toplarne-samoproizvajalci)

(http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1817901S&ti=&path=../Database/Okolje/18_energetika/01_18179_bilanca_kazalniki/&lang=2)

EU-28
Proizvodnja
električne energije in toplote
- Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy
Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation,
consumption > Supply, transformation, consumption - All products annual data
> B_101101 Transformation output - Conventional Thermal Power Stations

(http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nrg_100a&lang=en)

Poraba fosilnih goriv (premog, naftni proizvodi in zemeljski plin),  lesne biomase in odpadkov za proizvodnjo
električne energije in toplote:
- Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy
Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation,
consumption >Supply, transformation, consumption - all products - annual
data > B_101001 Transformation input - Conventional Thermal Power Stations.

(http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nrg_100a&lang=en)

Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Jože Zalar, Mojca Suvorov)
oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 18.11.2014


Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Podatki so pripravljeni na letni osnovi.
Metodologija obdelave podatkov:
Učinkovitost je izračunana kot količnik proizivodnje električne energije in
toplote v termoelektrarnah ter porabe fosilnih goriv in lesne biomase ter
odpadkov. Kazalec je izražen v odstotkih.
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka
je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki
gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t
(npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja
za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno
primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%,
kjer je rast izražena v odstotkih.

Geografska
pokritost:
EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska,
Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska,
Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so
se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska,
Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-25 zajema EU-15 in EU-10. EU-28 poleg
EU-25 zajema še Romunijo in Bolgarijo ter leta 2013 pridruženo Hrvaško.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kakovost podatkov uporabljenih za kazalec je
za obdobje 1992-1999 vprašljiva zaradi sprememb v statistični obdelavi podatkov
(npr. na začetku tega obdobja je bila celotna poraba goriva v samoproizvajalcih
šteta v transformacijah, na koncu obdobja pa samo del, ki je bil namenjen
proizvodnji električne energije in toplote za prodajo, zaradi česar se je
učinkovitost izboljšala). Zato je pri analizi gibanja kazalca upoštevan le
izračun po letu 2000.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov za obdobje
1992-1999 je omejena zaradi zgoraj opisanega vzroka, po letu 2000 pa je velika,
saj vsi podatki izhajajo iz enega vira (SURS) in so obdelani po enaki
metodologiji.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na
voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- EEA, 2012. ENER019 Efficiency of conventional thermal
electricity production.
- EK, 2011. Proposal for a Directive on energy efficiency and repealing
Directives 2004/8/EC and 2006/32/EC [COM(2011)370, 22/06/2011]

- MOP, 2009. Operativni
program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012
.
- EEX, 2014. Spletna stran EEX-Market Data  - EU Emission Allowances Primary Market Auction

- Urbančič, et. al, 2011, NEP 2011 - Dolgoročne
energetske bilance NEP do leta 2030 – IZHODIŠČA.

- Urbančič, et. al, 2011a, NEP 2011 - Dolgoročne
energetske bilance NEP do leta 2030 – REZULTATI.


Povezani kazalci