KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Slovenci smo veliki ljubitelji mesa. Podatki za leto 2021 kažejo, da pojemo precej  mesa (tu so vštete vse vrste mesa), to je 89,28 kg na prebivalca; evropsko povprečje je 69,3 kg. Smo tudi veliki potrošniki jajc, s katerimi smo skoraj samozadostni, medtem ko je uživanje rib skromno in se še zmanjšuje. Ob vsem pa ne gre prezreti količin odpadne hrane. Prebivalec Slovenije je v 2021 zavrgel v povprečju 68 kg hrane, torej vsako leto več, največ odpadne hrane pa nastaja v gospodinjstvih.

Daleč največji svetovni potrošniki mesa so v Severni Ameriki. In potrošnja mesa na prebivalca v številnih državah EU narašča.

V svetovnem merilu je živinoreja drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov (TGP). IPCC zato poziva k spremembi ne samo kmetijskih praks, ampak tudi naših prehranskih navad.


Kazalec prikazuje potrošnjo mesa, rib in jajc na prebivalca v Sloveniji in podatke o odpadni hrani. Spoznamo se tudi s porabo mesa v EU in po ključnih svetovnih regijah.

Živila živalskega izvora so vir zelo kakovostnih beljakovin, vendar moramo biti pri njihovem uživanju pozorni, da ne zaužijemo preveč (nasičenih) maščob. Med dobre vire živalskih beljakovin uvrščamo pusto meso, jajca, mleko in mlečne izdelke. Tudi živila rastlinskega izvora so lahko dober vir beljakovin, vendar je njihova aminokislinska sestava manj optimalna. Ta problem se učinkovito razreši s kombiniranjem uživanja različnih rastlinskih virov beljakovin, npr. stročnic (soja, fižol,..) in žit, riža ali koruze.


Grafi

Slika PG13-1: Potrošnja mesa na prebivalca
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (23. 6. 2022)

Prikaži podatke
Vse meso [kg] Meso govedi [kg] Meso prašičev [kg] Ovčje in kozje meso [kg] Meso konjev [kg] Perutninsko meso [kg] Drugo meso [kg] Drobovina [kg]
2000 88,51 20,55 38,12 0,59 0,30 24,76 0,28 3,92
2001 93,04 20,23 41,29 0,71 0,35 26,05 0,31 4,11
2003 99,17 23,55 42,43 0,90 0,25 24,90 0,27 6,88
2010 93,70 19,94 41,55 1,01 0,20 27,72 0,38 2,90
2011 89,53 19,82 39,55 0,93 0,19 26,22 0,24 2,58
2013 82,24 18,57 35,54 0,82 0,15 24,76 0,26 2,13
2014 84,99 18,06 36,82 0,90 0,17 26,99 0,31 1,75
2015 88,32 18,99 37,02 0,95 0,16 28,88 0,38 1,95
2018 92,60 19,97 37,45 0,95 0,12 31,39 0,48 2,24
2019 90,77 20,11 36,54 0,88 0,13 30,63 0,57 1,92
2020 87,93 19,64 32,73 0,57 0,12 31,53 0,30 2,74
2021 89,28 20,63 32,78 0,91 0,11 30,97 0,42 3,46
Slika PG13-2: Bilanca proizvodnje in potrošnje jajc (% samooskrbe je prikazan v tabeli)
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (23. 6. 2022)

Prikaži podatke
Stopnja samooskrbe [ (%)] Potrošnja na prebivalca [(kg)]
2000 95 10,81
2003 104 6,85
2005 94 6,51
2006 97 7,03
2009 93 10,23
2011 96 10,12
2012 92 9,08
2016 95 10,67
2017 90 11,52
2018 96 10,85
2020 95 10,38
2021 97 10,80
Slika PG13-3: Količina zaužitih rib na člana gospodinjstva
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (23. 6. 2022)

Prikaži podatke
Ribe (sveže in zamrznjene) [kg]
2000 2
2002 2,10
2004 1,90
2005 1,80
2006 1,60
2009 1,40
2010 1,60
2012 1,50
2015 1,70
2018 1,10
Slika PG13-4: Nastajanje odpadne hrane po izvoru
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije ( 17. junij 2019)

Prikaži podatke
Nastala odpadna hrana - SKUPAJ [tona] … nastala v proizvodnji hrane (vključno s primarno) [tona] … nastala v distribuciji in trgovini z živili [tona] … nastala v gostinstvu in strežbi hrane [tona] … nastala v gospodinjstvih [tona]
2013 118450 7950 9165 38313 63023
2014 125102 9516 9478 41348 64761
2015 133898 10001 12933 44824 66141
2016 137638 10726 14492 43899 68521
2017 131761 10485 13115 40568 67594
2018 139856 10839 13763 42071 73182
2019 140804 12118 14447 44388 69850
2020 143570 10850 15290 42666 74764
2021 143254 13499 14465 39923 75368
Slika PG13-5: Napoved porabe mesa na prebivalca v evropskih državah
Viri:

Statista, vodilni ponudnik podatkov o trgu in potrošnji, Hamburg (6. oktober 2022)

Slika PG13-6: Poraba mesa na prebivalca po svetu: nadaljnja rast perutnine, prašičjega mesa in padec govedine
Viri:

Kmetijski obeti OECD-FAO 2022–2031 (6. oktober, 2022)


Cilji

2. decembra 2021 je bil uradno sprejet sporazum o reformi skupne kmetijske politike (SKP). Nova zakonodaja, ki naj bi se začela izvajati leta 2023, utira pot pravičnejši, bolj zeleni in bolj na uspešnosti temelječi SKP. Ključni cilji nove SKP so:

  • zagotovitev pravičnega dohodka za kmete
  • povečanje konkurenčnosti
  • izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi
  • ukrepanje na področju podnebnih sprememb
  • skrb za okolje
  • ohranitev krajine in biotske raznovrstnosti
  • podpora generacijski pomladitvi
  • ustvarjanje dinamičnih podeželskih območij
  • varovanje kakovosti hrane in zdravja
  • krepitev znanja in inovacij

V svetovnem merilu je živinoreja drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov (TGP), ki jih povzroča človek in je glavni vzrok za krčenje gozdov, onesnaževanje vode in zraka ter izgubo biotske raznovrstnosti ter osiromašenje prsti. Za vzrejo 70 milijard živali, ki se letno goji za prehrano ljudi, potrebujemo tretjino kopenske površine in skoraj 16 % svetovne pitne vode. Poleg tega se tretjina svetovne proizvodnje žit uporablja za krmo živini. Do leta 2050 se pričakuje, da se bo poraba mesa in mlečnih izdelkov povečala za okrog 76 %, kar bo še povečalo obremenitev okolja. Na 6.000 kvadratnih metrov lahko proizvedemo skoraj 17.000 kg rastlinske hrane (žitarice, stročnice, semena, sadje, zelenjava) ali 170 kg govedine. V intenzivni živinorejski dejavnosti porabimo tudi veliko pitne vode: tako potrebujemo 9.500 litrov za proizvodnjo 0,45 kg govedine; 800 litrov vode za proizvodnjo 0,45 kg jajc; skoraj 3.500 litrov vode za proizvodnjo 0,45 kg sira; 3.785 litrov vode za proizvodnjo 3,7 litrov mleka.

Potrošnja mesa na prebivalca

V opazovanem obdobju 2000-2021 je poraba mesa v Sloveniji dokaj enakomerna, razen posameznih nihanj v določenih letih, dosegla najnižjo raven po gospodarski krizi leta 2013 (82,24 kg na prebivalca) in najvišjo leta 2018 (92,6 kg). V letu 2021 se je v povprečju na prebivalca  pojedlo 89,28 kg raznovrstnega mesa, največ prašičjega (32,78 kg), sledi perutninsko meso (30.97 kg) in meso govedi (20,63 kg). V opazovanem obdobju 2000-2021 je opaziti porast potrošnje perutninskega mesa in znižanje porabe svinjine, medtem ko je poraba govedine ostala ves čas na skoraj enaki ravni. Bolj izrazito je upadla poraba drobovine, ki pa se je v zadnjih dveh letih ponovno nekoliko zvišala. Nekoliko je zrasla poraba ovčjega in kozjega mesa, vendar so količine majhne.

Bilanca proizvodnje in potrošnje jajc

V Sloveniji povprečno porabimo približno 10 kg jajc na osebo na leto in smo skoraj v celoti samooskrbni z njimi. Samooskrba z jajci je bila najvišja v letih 2003 in 2004 in je presegla potrebe, nakar je v letu 2005 upadla in je leta 2021 dosegla 97 % potreb.

Količina zaužitih rib na člana gospodinjstva

V letu 2000 smo v Sloveniji porabili 2 kg rib (svežih in zamrznjenih) na člana gospodinjstva, v letu 2018 pa le še 1,1 kg na člana gospodinjstva. Potrošnja rib  je ves čas v upadanju.

Ribe so pomembne v naši prehrani, saj so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Raziskave kažejo, da zaužijemo premalo rib, poraba pa se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Zato Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki ga koordinira Ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje rib do dvakrat tedensko.

Nastajanje odpadne hrane po izvoru

Po podatkih SURS je prebivalec Slovenije v letu 2021 zavrgel povprečno 68 kg hrane oziroma v celoti se je zavrglo 143.254 ton hrane, kar je 0,2 % manj kot leto prej. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni SURS-a  znižal za 2 odstotni točki, in sicer s 40 % na 38 %. Največ (53 %) odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 28 % vse odpadne hrane, v trgovini z živili 10 %, najmanj (9 %) pa so je zavrgli v dejavnosti proizvodnja hrane. V primerjavi z letom prej je manj odpadne hrane nastalo v trgovini z živili (za 5 %) ter v gostinstvu in strežbi hrane (za 6 %), več pa v proizvodnji hrane (za 24 %) ter v gospodinjstvih (za 1 %).

Napoved potrošnje mesa na prebivalca v EU

Potrošnja mesa na prebivalca v Nemčiji se je z ocenjenih 54,5 kilograma leta 2015 povečala na 64,1 kg leta 2020. Povečala se je tudi potrošnja v Italiji in Franciji. Poljska je v tem obdobju zabeležila največji porast potrošnje mesa.

Potrošnja mesa na prebivalca po svetu

Iz podatkov ‘OECD-FAO Agricultural Outlook 2022-2031’je razvidno, da je daleč največja potrošnja mesa v obdobju 2019-2021 zabeležena v Severni Ameriki, torej Kanadi in ZDA.

Torej projekcije kažejo, da brez sprememb cilj 2 trajnostnega razvoja o ničelni lakoti ne bo dosežen do leta 2030 in da se bodo izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz kmetijstva v svetovnem merilu še naprej povečevali. Namreč, da bi dosegli cilj ničelne lakote in hkrati zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 6 %, bi se morala kmetijska produktivnost v naslednjem desetletju povečati za 28 %. Nujno so potrebni celoviti ukrepi za spodbujanje kmetijskih naložb in inovacij ter za omogočanje prenosa tehnologije, da bi kmetijski sektor postavili na potrebno pot trajnostne rasti. Potrebna bi bila tudi dodatna prizadevanja za zmanjšanje izgub in ustvarjanja odpadne hrane ter omejitev presežnih vnosov kalorij in beljakovin.

Problematika vpliva načina prehranjevanja na okolje odseva tudi v različnih strateških dokumentih, poročilih in spletnih objavah.

Medvladni panel Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPCC) je avgusta 2019 sprejel Poročilo o rabi zemlje in podnebnih spremembah, v katerem ugotavlja, da velika poraba mesa in mlečnih proizvodov na Zahodu dodatno spodbuja segrevanje ozračja. Zato pozivajo k spremembi ne samo kmetijske pridelave, ampak tudi naše prehrane.

Evropska agencija za okolje je leta 2017 v publikaciji Potrošnja hrane – proteini živalskega izvora predstavila napredek pri doseganju ciljev o zmanjšanju vplivov na okolje iz živilskega sektorja. Čeprav EU nima eksplicitne prehranske politike, sistem prehrane posega na številna politična področja, vključno s kmetijstvom, ribištvom, biotsko raznovrstnostjo in zdravjem.

V poročilu Evropske unije o kmetijstvu za obdobje 2018–2030, ki ga je 6. decembra 2018 objavila Evropska komisija, le ta napoveduje, da je perutnina edino meso, ki se bo močno povečalo v proizvodnji in porabi EU, povpraševanje po tradicionalnih mlečnih proizvodih, kot je sir, pa bo še naprej raslo. Do leta 2030 bodo na EU trg z mesom vplivale spremembe v preferencah potrošnikov, izvozni potencial, dobičkonosnost in za goveje meso - spremembe v mlekarstvu. Na splošno se bo po predvidevanjih poraba mesa v EU nekoliko zmanjšala, in sicer s 69,3 kg na prebivalca v letu 2018 na 68,6 kg leta 2030.

V Sloveniji imamo nacionalni portal o hrani in prehrani – Prehrana.si, ki je nastal v okviru izvajanja ukrepa vzpostavitve spletnega mesta za zagotavljanje strokovnih in razumljivih informacij s področja prehrane, predvidenega v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025. Izvajalca programa sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), sofinanciranje pa je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS v okviru razpisa za izvajanje programov varovanja in krepitve zdravja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je konec maja 2019 zaključila javno razpravo osnutka Resolucije: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« / Strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja. Ob tem so zapisali, da sodoben potrošnik, državljan in javnost pričakuje in zahteva, da bodo deležniki v verigi oskrbe s hrano, ob aktivni vlogi države zagotavljali varno in kakovostno hrano; varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe; ter ohranjali vitalno podeželje. Projekt Naša super hrana poteka pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Spodbuja potrošnike, da bi v svoji izbiri, raje kot po drugi, posegali po domači, lokalno pridelani hrani. Z namenom podpore slovenskemu kmetijstvu in večanju samooskrbe, z Našo super hrano, osvešča potrošnike o pomenu, ki ga predstavlja izbira domačih pridelkov.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Skupna kmetijska politika (SKP)

https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/new-cap-2023-27_sl#objectives

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na Evropsko komisijo v formalno presojo predložilo dopolnjen predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo, ki ga je Vlada RS potrdila na seji 28. 9. 2022.

https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027

Metodologija zbiranja podatkov: Statistični urad Republike Slovenije

https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/9744

Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih pridelkov so za določeno časovno obdobje standardizirane informacije o ponudbi in povpraševanju za določen kmetijskih pridelek ali skupino pridelkov in se nanašajo na državo kot celoto. Bilance se glede na to, iz katerih podatkov se pripravijo, delijo na začasne in končne. Bilance predstavljajo sintezo velikega števila različnih statističnih in drugih podatkov s področja kmetijstva in živilske industrije. Izdelava bilanc po enotni metodologiji je vključena v redno statistiko pri vseh državah članicah Evropske unije. Po metodoloških priporočilih Eurostata so izdelane tudi bilance za Slovenijo.

Potrošnja na prebivalca za prehrano v bilancah kaže količine proizvodov, ki so na razpolago prebivalstvu v državi v referenčnem obdobju. Pri tem je potrebno upoštevati, da ta potrošnja vključuje tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih porabnikov. Potrošnja na prebivalca je izračunana z deljenjem porabe za prehrano s številom prebivalcev. Za izračun potrošnje na prebivalca se uporabljajo podatki o številu prebivalcev iz uradnih statističnih virov. V bilancah za koledarsko leto je upoštevano število prebivalcev na dan 30.6..

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563501S.px

Stopnja samooskrbe kaže, v kolikšni meri domača proizvodnja (iz domačega osnovnega proizvoda) pokriva domačo potrošnjo (potrošnjo za krmo, hrano in potrošnjo v industriji).

Za pripravo in preračun podatkov o količinah odpadne hrane, nastale v Sloveniji, so bili uporabljeni podatki naslednjih rednih letnih statističnih raziskovanj: nastajanje odpadkov (ODP-nastajanje), zbiranje (ODP-zbiranje) in Metodološko pojasnilo 4/9 obdelava odpadkov (ODP-obdelava). Podatki za navedena redna letna statistična raziskovanja se prevzemajo iz administrativnega vira aplikacije IS-Odpadki, ki so jo vzpostavili in jo vzdržujejo na ARSO. Poleg teh, pa so bili v okviru izračuna količin odpadne hrane, uporabljen tudi podatki pridobljeni s priložnostnim (ad hoc) vprašalnikom za IJS (Vprašalnik za poročanje dodatnih informacij v zvezi z evidentiranjem in poročanjem odpadne hrane s strani izvajalcev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov).

https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/10183

K nastajanju odpadne hrane v proizvodnji hrane se šteje tudi primarna proizvodnja hrane. Pri gostinstvu in strežbi hrane se upošteva odpadna hrana, ki nastaja v gostilnah, in tista, ki nastaja v drugih ustanovah, kjer strežejo hrano (npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so predstavljeni v odstotkih, kilogramih in tonah.

Koledarske bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov za 2021 so pripravljene na osnovi začasnih podatkov.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Potrošnja mesa na prebivalca

kg

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563501S.px

 

2000 -2021

 

 

 

Prva polovica leta

Letno

 

 

 

 

23. 6. 2022

Da

Stopnja samooskrbe z mesom

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563501S.px/

 

2000 -2021

 

Prva polovica leta

Letno

23. 6. 2022

 

Bilanca proizvodnje in potrošnje jajc

%

 

kg

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563502S.px/

 

2000 -2021

 

Prva polovica leta

Letno

23. 6. 2022

 

Nastajanje odpadne hrane po izvoru

tone

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2780705S.px

 

2013 –

2021

V drugi polovici leta

Letno

27. 9. 2022

 

Količina zaužitih rib na člana gospodinjstva

kg

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0878705S.px

 

2000 - 2018

Prva polovica leta

Letno

23. 6. 2022

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: statista je nemško podjetje, specializirano za tržne in potrošniške podatke. Po navedbah podjetja njegova platforma vsebuje več kot 1.000.000 statističnih podatkov o več kot 80.000 temah iz več kot 22.500 virov in 170 različnih panog. 

https://www.statista.com/https://cdn.statcdn.com/download/pdf/Statista-GTC-13-2-1-2.pdf

OECD-FAO Agricultural Outlook 2022-2031 nudi oceno desetletnih obetov za trge kmetijskih proizvodov in rib na nacionalni, regionalni in svetovni ravni ter služi kot referenca za v prihodnost usmerjeno politično analizo in načrtovanje.

https://www.oecd-ilibrary.org/agriculture-and-food/oecd-fao-agricultural-outlook-2022-2031_ab129327-en

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so preračunani v kilogramih na prebivalca.

Ker so tabelarni podatki nedosegljivi, smo podatke predstavili kot sliko.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Potrošnja mesa na prebivalca v EU

kg

https://www.statista.com/forecasts/679528/per-capita-meat-consumption-european-union-eu

 

 

2015 -2022

 

 

 

Druga polovica leta

 

6. 10. 2022

Da

Poraba mesa na prebivalca po svetu

kg

https://www.oecd-ilibrary.org/agriculture-and-food/meat-consumption-per-capita-continued-rise-of-poultry-pig-meat-and-fall-of-beef_066c3566-en

 

2019 – 2021 in

2031

Leto 2022

 

6. 10. 2022

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

• Resolucija o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015- 2025, http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2015/Resolucija_o_nac_programu_prehrane_in_in_tel_dejavnosti_jan_2015.pdf

• Which European countries eat the most meat? Euronews,  Emma Beswick, 13/02/2019, https://www.euronews.com/2019/02/10/which-european-countries-eat-the-most-meat

• Meat and Seafood Production & Consumption, by Hannah Ritchie and Max Roser, avgust 2017, https://ourworldindata.org/meat-and-seafood-production-consumption#

• Report: EU Agricultural Outlook for markets and income 2018-2030, https://ec.europa.eu/info/news/eu-agricultural-outlook-2018-2030-changing-consumer-choices-shaping-agricultural-markets-2018-dec-06_en

• Evropska okoljska agencija, Poročilo: Potrošnja hrane – proteini živalskega izvora https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/food-consumption-animal-based

• SURS, Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov, 2022, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10132

• SURS, Odpadna hrana, Slovenija, 2022

https://www.stat.si/statweb/News/Index/10597  

• SURS, Hrana v Sloveniji, 2022, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10236

• Z znanjem do boljšega zdravja, NIJZ, Ribe v prehrani, 2018 https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ribe_v_prehrani_slovencev_zlozenka.pdf

Statista, https://www.statista.com/forecasts/679528/per-capita-meat-consumption-european-union-eu

 


Related indicators