KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V povprečju v Sloveniji gospodinjstva na člana porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu pa  sredstva samo za stanovanje in hrano predstavljajo skoraj 46 % izdatkov od vseh življenjski potrebščin. V najnižjih dohodkovnih skupinah se pojavlja energetska revščina. Statistični podatki kažejo, da so gospodinjstva med večjimi onesnaževalci z izpusti CO2 v zrak in od vseh dejavnosti v povprečju plačujejo največ okoljskih davkov.


Kazalec prikazuje povprečno porabljena denarna sredstva za življenjske potrebščine, zmožnosti gospodinjstev za plačila goriv in stanovanjskih stroškov, obremenjenost gospodinjstev z okoljskimi davki ter vlogo gospodinjstev pri izpustih CO2 v zrak v Sloveniji.

Kazalec prikazuje tudi povprečno porabljena denarna sredstva za življenjske potrebščine v EU ter delež celotne porabe gospodinjstev EU za mobilnost po posameznih državah.

Gospodinjstva so ponekod razvrščena v kvintile glede na skupna razpoložljiva sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki.

NAMEA je matrika nacionalnih računov, ki vključuje okoljske račune. Gre za emisije v zrak, ki izhajajo iz nacionalnega gospodarstva, razdeljenega po gospodarskih dejavnostih glede na standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD 2008) in gospodinjstev.

Ločimo štiri skupine okoljskih davkov: davki na energijo (upoštevajo se goriva - med davke na energijo so vključeni davki zaradi onesnaževanja z emisijami CO2.), davki na promet (lastništvo vozil in letne cestne dajatve), davki na onesnaževanje (povezani z obremenjevanjem ali oceno emisije škodljivih snovi v zrak ali odpadnih voda v vode ter z upravljanjem trdnih odpadkov in hrupa) in davki na rabo naravnih virov (vodna povračila).


Grafi

Slika PG06-1: Povprečno porabljena denarna sredstva gospodinjstev za življenjske potrebščine
Prikaži podatke
Hrana in brezalkoholna pijača Alkoholne pijače, tobak, mamila Obleka in obutev Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj Zdravstvo Prevoz Komunikacije Rekreacija in kultura Izobraževanje Hoteli in restavracije Različno blago in storitve
2000 18,17 1,91 8,13 10,05 6,83 1,65 16,05 2,85 8,51 0,82 5,22 9,74
2003 16,35 2,02 7,69 10,38 6,07 1,58 15,18 4,08 9,79 0,84 5,24 9,78
2005 14,46 2,11 6,97 10,55 6,32 1,48 16,64 4,34 9,46 0,91 4,06 9,59
2007 13,94 2,11 6,86 10,83 6,60 1,62 15,29 4,46 8,95 0,81 3,45 9,67
2010 14 1,87 6,40 11,85 6,27 2,21 14,26 4,45 9,66 0,87 3,85 9,96
2012 14,29 1,85 5,84 13,63 4,71 2,33 16,83 4,95 8,75 0,92 3,15 10
2015 13,70 1,86 5,94 13,12 4,41 2,24 18,47 5,07 7,52 0,92 5,08 10,58
Slika PG06-2: Energetska revščina - Povprečna razpoložljiva sredstva gospodinjstev porabljena za elektriko, plin in druga goriva
Prikaži podatke
20% z najnižjimi dohodki 20% z nad najnižjimi dohodki 20% s srednjimi 20% z nadsrednjimi dohodki 20% z najvišjimi dohodki
2000 13,10 9,10 7,60 6,50 4,30
2003 12,40 9 7,10 6 4,20
2006 13,90 9,30 7,40 5,80 4,20
2007 14,30 9,90 7,60 6 4
2009 15,90 10,40 7,90 6 4,10
2010 17,40 10,40 7,90 6,10 4,30
2012 18,90 12,10 9,20 6,60 4,40
2015 17,70 10,10 7,70 5,90 4
Slika PG06-3: Stanovanjski stroški gospodinjstev
Prikaži podatke
Veliko breme Srednje veliko breme Niso breme
2008 35 51 14
2009 36 53 11
2010 37 52 11
2011 40 51 10
2012 36 53 11
2013 38 52 10
2014 37 52 12
2015 33 53 15
2016 32 53 15
2017 36 53 12
Slika PG06-4: CO2 Računi NAMEA emisij CO2 v zrak po dejavnostih
Prikaži podatke
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo B Rudarstvo C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z električno energijo, plinom in paro E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja F Gradbeništvo H Promet in skladiščenje I Gostinstvo J Informacijske in komunikacijske dejavnosti K Finančne in zavarovalniške dejavnosti L Poslovanje z nepremičninami M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti P Izobraževanje Q Zdravstvo in socialno varstvo R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti S Druge dejavnosti Gospodinjstva - SKUPAJ
2008 258,20 116,30 3116,50 6547,80 5,20 162,50 4499,90 94,10 12,30 33 88 47,40 43,20 16,20 104,30 105,10 33 56,90 3453,30
2009 231,90 107,80 2460,50 6268,40 6,40 128,60 3968,90 103,80 12,20 8,80 73,30 95,90 19,40 11,40 105,20 115,70 38,90 35,40 3453,30
2010 234,80 115,10 2446,30 6390,80 7,20 93,20 3861,80 91,50 10,90 8,10 66,20 89,30 19,70 11,10 94,70 103,50 37,20 33 3520,20
2011 223,10 102,10 2251,20 6427,70 7,20 77,50 4325,10 80,10 8,60 6 56,20 72,20 19,10 10,30 80,80 93,20 33,50 29,90 3395,50
2012 234,30 97,30 2170,70 6129,30 7,50 86,60 4222,30 57,70 5,70 4,50 39,30 48,60 16,10 9,60 57,40 66,80 29,80 20,90 3304,40
2013 230,20 94,40 2253,50 5819,10 17 67,30 3977,40 65,40 6,20 5,20 38,30 50,20 17,40 10,10 62,50 71,70 30,20 22,50 3186,10
2014 240,80 80,10 2291,40 4471,30 20,20 61,30 3954,50 34,30 6,50 10 20,80 58 21,40 38,70 52,70 65,50 13,50 15,10 2918,90
2015 238 83,40 2177 4589,80 27,30 69 4042,20 40 7,10 11,60 21 64,10 24,50 42,50 59 75 14,50 16,80 3031,50
2016 238 84,40 2165,70 4971 23,50 69,60 4094,20 47,20 8,40 13,70 24,90 75,80 28,10 49,40 69,50 88,40 17,10 19,80 3108,70
Slika PG06-5: Okoljski davki po dejavnostih (mio €)
Prikaži podatke
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo B Rudarstvo C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z električno energijo, plinom in paro E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja F Gradbeništvo G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil H Promet in skladiščenje I Gostinstvo J Informacijske in komunikacijske dejavnosti K Finančne in zavarovalniške dejavnosti L Poslovanje z nepremičninami M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti P Izobraževanje Q Zdravstvo in socialno varstvo R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti S Druge dejavnosti V Gospodinjstvo
2008 0,79 0,27 158,57 33,31 9,47 3,80 74,45 54,83 0,74 0,37 9,88 0,31 1,69 0,81 0,60 0,29 0,59 0,19 0,24 767,86
2009 0,69 0,26 187,42 30,78 9,51 4,02 45,41 62,57 0,88 0,37 9,49 0,25 1,62 0,69 1,17 0,30 0,56 0,20 0,27 903,58
2011 0,48 0,23 182,67 51,05 9,73 4,33 72,16 60,47 0,96 0,38 10,66 0,33 1,81 0,73 1,13 0,26 0,48 0,30 0,61 877,51
2012 0,81 0,39 185,03 62,11 10,36 13,53 79,77 74,91 1,08 0,37 8,72 0,33 1,57 0,76 1,21 0,33 0,59 0,34 0,32 945,46
2015 1,62 0,92 232,77 121,32 13,17 16,84 73,34 89,65 1,48 0,50 8,94 0,56 3,14 1,12 1,51 0,58 0,72 0,58 0,56 940,03
2016 2,75 0,98 245,63 97,50 12,30 17,57 68,79 109,58 1,79 0,51 8,99 0,60 2,09 1,17 1,50 0,75 0,95 0,61 0,59 988,79
2017 3,27 1,18 214,62 112,25 12,04 16,07 69,77 119,89 1,63 0,62 9,78 0,59 2,65 1,81 1,90 0,96 1,31 0,60 0,45 1030,38
Slika PG06-6: Poraba sredstev v gospodinjstvih EU za življenjske potrebščine
Prikaži podatke
Hrana in brezalkoholna pijača Alkoholne pijače, tobak, mamila Obleka in obutev Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj Zdravstvo Prevoz Komunikacije Rekreacija in kultura Izobraževanje Hoteli in restavracije Različno blago in storitve
2007 6,60 2,10 2,90 12,60 3,20 1,80 7,40 1,50 5,10 0,60 4,60 6,80
2008 6,80 2,10 2,80 12,90 3,10 1,90 7,40 1,50 5 0,60 4,50 6,70
2009 7 2,20 2,80 13,60 3,10 2,10 7,20 1,60 5,10 0,60 4,50 6,40
2013 6,90 2,20 2,70 14 3 2,10 7,20 1,50 4,70 0,60 4,50 6,30
2014 6,80 2,20 2,70 13,70 3 2,10 7,20 1,40 4,60 0,60 4,60 6,40
2016 6,70 2,10 2,70 13,30 3 2,10 7 1,40 4,70 0,60 4,70 6,30
Slika PG06-7: Delež izdatkov gospodinjstev za prevoz, za države članice EU, za leto 2016 ( % vseh izdatkov gospodinjstev)

Cilji

  • državljani in javni organi imajo do leta 2020 na voljo prave spodbude za izbiranje izdelkov in storitev z najučinkovitejšo rabo virov na podlagi ustreznih cenovnih signalov ter jasnih okoljskih informacij
  • varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem

 


Izdatki gospodinjstev pomenijo znesek izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb, kot so: hrana, oblačila, stanovanja (najem), energija, prevoz, trajno blago (predvsem avtomobili), zdravstveni stroški, prosti čas in razne storitve. Potrošniki lahko dosežejo velike spremembe, denimo z izbiro in nakupom določenih izdelkov in storitev, ki so za okolje manj obremenjujoče.

Vse več je  izdelkov, katerih proizvodnja manj obremenjuje okolje, imajo daljšo življenjsko dobo in je njihove dele po izrabi možno ponovno uporabiti ali reciklirati. Podobno je pri storitvah.

 

Povprečno porabljena denarna sredstev gospodinjstev za življenjske potrebščine

Po podatkih SURS so gospodinjstva v letu 2015 porabila za življenjske potrebščine povprečno 17.334 EUR. Izdatki za prevoz (18.47 %), hrano in brezalkoholno pijačo(13.7 %)  ter stanovanje (13.12 %) so predstavljali 45.37 % izdatkov za življenjske potrebščine, to je skoraj polovica. Izdatki za prevoz in stanovanje so se v opazovanem obdobju 2000 – 2015 postopoma višali, le izdatki za hrano so se nižali (kar je povezano z upadom porabe (oz. nakupa) živil in pijač. Nekoliko nižji so tudi izdatki za obleko in obutev, stanovanjsko in gospodinjsko opremo ter rekreacijo in kulturo. Sicer že tako nizki izdatki so nekoliko porasli za zdravstvo in komunikacije.

Za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu (1. kvintil) so bili izdatki za hrano in brezalkoholne pijače ter izdatki, povezani s stanovanjem, 46 % izdatkov za življenjske potrebščine, za tista v najvišjem dohodkovnem razredu pa 23 % izdatkov za življenjske potrebščine.

 

Energetska revščina - Povprečna razpoložljiva sredstva gospodinjstev porabljena za elektriko, plin in druga goriva, po kvintilih

Energetska revščina se pojavi takrat, ko si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev (tople sanitarne vode, razsvetljave ipd.) po sprejemljivi ceni. Vzrok je torej finančna nezmožnost investicije v primerno izolacijo ali kurišča z boljšim izkoristkom oz. virom goriva.

Energetska revščina je najbolj prisotna v gospodinjstvih, ki spadajo v spodnji dve skupini glede na skupna razpoložljiva sredstva (kvintil) gospodinjstva. Podatki iz opazovanega obdobja 2000 – 2015 kažejo, da energetska revščina rahlo raste pri spodnjih dveh skupinah, še posebej pri skupini z najnižjim dohodkom. Leta 2015 je bil delež najnižje skupine 17,7 % in delež skupine nad njo 10,1 %, kar je skupaj nekaj več kot petina. Pri ostalih treh skupinah (3, 4 in 5 kvintil) pa je energetska revščina relativno nizka in »stabilna«.

Enotne mednarodne opredelitve energetske revščine ni, se pa običajno najpogosteje navaja slednja: energetsko revna so tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kot 10 % svojih dohodkov. Na pojav energetske revščine najbolj vplivajo dohodki, cene energentov in njihova poraba; ta pa je odvisna od ravnanja stanovalcev in energetske učinkovitosti stanovanj. 

Eko sklad nudi več ukrepov izrecno za zmanjševanje energetske revščine, ki zmanjšujejo stroške za energijo in izboljšujejo kvaliteto bivanja, denimo 100 % subvencije za določene naložbe pri obnovi stanovanjskih stavb.  

 

Stanovanjski stroški gospodinjstev

Pomemben vidik kakovosti bivanja je tudi to, kako ljudje subjektivno dojemajo svoj položaj. Podatki so povzeti po SURS.  Gospodinjstev, ki so ocenila, da so stanovanjski stroški srednje veliko breme, je bilo leta 2017 približno 53 %, tistih, ki so menili, da jim to predstavlja veliko breme, pa 36 % - to je več kot tretjina gospodinjstev.  Da jim stanovanjski stroški ne predstavljajo nikakršnega bremena trdi dobra desetina anketiranih gospodinjstev (12 %). V opazovanem obdobju 2008 – 2017 se deleži bremen po letih niso bistveno spreminjali.

 

Računi NAMEA emisij CO2 v zrak po dejavnostih

NAMEA je matrika nacionalnih računov, ki vključuje okoljske račune. Podatki za obdobje 2008 – 2016 prikazujejo izpuste v zrak za dvanajst parametrov: CO2, biomasa CO2, N2O, CH4, HFC, PFC, SF6, NOx, SOx, NH3, NMVOC, CO, PM10 in PM2,5. Po podatkih SURS so izpusti v zrak pri različnih dejavnostih različni in se pri večini dejavnostih z leti nekoliko nižajo. Kot kaže so gospodinjstva velik onesnaževalec, saj pri več onesnaževalih dosegajo od vseh dejavnosti najvišje vrednosti izpustov v zrak; npr. za PM10 in PM2,5, CO, HFC ter NMVOC. Med ostalimi dejavnostmi imajo visoke izpuste v zrak nekaterih onesnaževal še: kmetijstvo (predvsem NH4 in NH3), predelovalne dejavnosti (zlasti PFC in NMVOC), promet (zlasti NOx) itd.

Podatki so posebej izpostavljeni za izpuste CO2. Največji povzročitelj CO2 emisij leta 2016  je dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro (4971 Gg), sledijo promet (4094.2 Gg), gospodinjstva (3108.7 Gg) in predelovalne dejavnosti (2165.7 Gg).

 

Okoljski davki po dejavnostih

Predvsem pri plačevanju mesečnih položnic gospodinjstva plačujejo tudi okoljske davke. Okoljski davek so dolžni plačati poslovni subjekti in gospodinjstva zaradi onesnaževanja okolja. Iz podatkov opazovanega obdobja 2008 – 2017 je razvidno, da z leti naraščajo. Po podatkih SURS so največji plačniki okoljskih davkov gospodinjstva - 1030.38 mio  €. Po višini davka so na vrhu še predelovalne dejavnosti (214.62 mio  €), oskrba z električno energijo, plinom in paro (112.25  mio  €) ter promet (119.89 mio  €); slednja predstavljata le kako desetino višine okoljskih davkov, ki jih plačujejo gospodinjstva.

To lahko navede k naslednjemu razmisleku. Po eni strani si gospodinjstva ta plačila lahko zmanjšajo z bolj učinkovito rabo vseh virov in z bolj trajnostnim načinom življenja. Po drugi strani pa nizki okoljski davki pri dejavnostih, ki imajo poznano velik vpliv na okolje kažejo, da je verjetno treba ponovno razmisliti o davčnem sistemu ter dodeljevanju subvencij.

 

Poraba sredstev v gospodinjstvih EU za življenjske potrebščine

Skoraj četrtina izdatkov gospodinjstev EU-28 (24,5%) je namenjenih »stanovanju, vodi, električni energiji, plinu in drugim gorivom". Drugi veliki izdatki so zabeleženi pri prevozu (12,9%), hrani in brezalkoholnih pijačah (12,2%) in "razno blago in storitve" (11,5%). Stanovanja, poraba vode, elektrike, plina in drugih vrst goriv, prevoz in hrana in brezalkoholne pijače predstavljajo skoraj polovico skupnih izdatkov gospodinjstev EU (49,6%).

 

Delež celotne porabe gospodinjstev za prevoz v državah EU

Po podatkih Eurostat za leto 2016 je imela Slovenija najvišji delež izdatkov gospodinjstev za prevoz (15,9% vseh izdatkov), Luksemburg (15,4%) in Litva (15,1%). Najnižji je bil na Slovaškem (7,5%), Češki Republiki (9,8%), Španiji in Belgiji (oboje 11,0%).

 

 

 

Politični okvir

Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri pod naslovom Trajnostna potrošnja in proizvodnja izpostavlja med drugim izboljšanje izdelkov in spreminjanje vzorcev potrošnje: »Sprememba vzorcev potrošnje zasebnih in javnih kupcev bo pomagala spodbuditi učinkovitost rabe virov ter  ustvarila neposredne neto prihranke pri stroških. Za pomoč pri usmerjanju odločitev potrošnikov so potrebne točne informacije, ki temeljijo na vplivih življenjske dobe in stroških. Potrošniki lahko prihranijo stroške s »pridelavo« manjših količin odpadkov in kupovanjem izdelkov, ki imajo dolgo življenjsko dobo ali jih je mogoče hitro popraviti ali reciklirati. Novi podjetniški modeli, pri katerih se izdelki najamejo in ne kupijo, lahko zadovoljijo potrebe potrošnikov z manjšo rabo virov v življenjski dobi.«

Sedmi okoljski akcijski program do 2020 (7 EAP) – „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ med ukrepi predlaga: oblikovanje skladnejšega političnega okvira za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, po potrebi tudi z združitvijo obstoječih instrumentov v skladen zakonski okvir; spodbujanje povpraševanja potrošnikov po okoljsko trajnostnih proizvodih in storitvah s politikami, ki spodbujajo njihovo dostopnost, cenovno ugodnost, funkcionalnost in privlačnost; razvoj kazalnikov in realističnih ter dosegljivih ciljev za zmanjšanje splošnega vpliva potrošnje; in da bodo določeni cilji za zmanjšanje okoljskega vpliva potrošnje za celotno življenjsko dobo, zlasti v sektorjih prehrane, stanovanj in mobilnosti.

 

Okoljski dolg

1. avgust 2018 je bil dan globalnega okoljskega dolga, to je dan v letu, ko človeška poraba že preseže količino naravnih virov, kot bi jih lahko Zemlja obnovila v obdobju dvanajstih mesecev. Dan okoljskega dolga za Slovenijo je bil 11. 5. 2018. Okoljski dolg se računa na podlagi okoljskega (ekološkega) odtisa. Kazalec o okoljskem odtisu sodi med najbolj razširjene in priznane integrirane kazalce trajnosti. Okoljski odtis je bil sprejet kot strateški kazalec tako v Strategiji razvoja Slovenije kot v osnutku Nacionalnega programa varstva okolja. Do leta 2030 je cilj Slovenije zmanjšanje okoljskega odtisa za 20 %.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:

Prvi cilj je povzet iz dokumenta Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri,

drugi cilj pa iz Sedmega okoljskega akcijskega programa do 2020 (7 EAP).

 

Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad RS:

  • SI-STAT podatkovni portal > Demografsko in socialno področje > Življenjska raven in Okolje in naravni viri  > Energetika, Okolje

 

Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: 18. september 2018
 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

  • PG2-1: Podatki so na voljo za obdobje 2000-2015 (manjkata leti 2012 in 2013). Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev. Izdatki za življenjske potrebščine so razvrščeni po Evropski klasifikaciji individualne potrošnje po namenu – COICOP. V prihodnje se raziskovanje ne bo več izvajalo vsako leto, ampak z večletnimi presledki.
  • PG6-2:  Podatki so na voljo od 2000-2015. Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Okolje in naravni viri, Energetika, Energetska revščina. Podatki za 2011, 2013 in 2014 niso na volji. Gospodinjstva so razvrščena v kvintile glede na razpoložljiva sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20% gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20& gospodinjstev z najvišjimi dohodki.
  • PG6-3: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Finančne zmožnosti gospodinjstev (SILC), Stanovanjski stroški. Podatki so na voljo za obdobje 2008-2017. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. Stanovanjski stroški vključujejo vse stroške povezane s stanovanjem - morebitni stanovanjski ali hipotekarni kredit, najemnino, zavarovanje, stroške za elektriko, vodo, plin, ogrevanje ipd.
  • PG6-4:CO2: Podatki so na voljo za obdobje 2008-2016. Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Okolje in naravni viri, Okolje, Okoljski računi, Računi NAMEA emisije v zrak. Dejavnosti so povzete po Standardni klasifikaciji dejavnosti.
  • PG6-5: Podatki so na voljo za obdobje 2008-2017. Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Okolje in naravni viri, Okolje, Okoljski računi Okoljski davki. Dejavnosti so povzete po Standardni klasifikaciji dejavnosti.

 

Metodologija obdelave podatkov: na sliki PG6-1, PG6-2 in PG6-3 so predstavljeni deleži, v PG6-4_CO2 so enote Gg in v PG6-6 so podatki izraženi v mio  €.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

  • Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Scenariji in projekcije niso na voljo.
    - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
  • Relevantnost: 1
    Točnost: 1
    Časovna primerljivost: 1
    Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT: Household consumption by purpose Poraba gospodinjstev po namenu, https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Household_…

 

Skrbnik podatkov: EUROSTAT, Statistical office of the European Union
Datum zajema podatkov za kazalec: 18. September 2018
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

PG6-6 Podatki zajemajo obdobje med 2007 in 2016

PG6-7 Podatek je za leto 2016. Tabela ni na voljo.

 

Metodologija obdelave podatkov:
Letni podatki o izdatkih za končno potrošnjo gospodinjstev, razčlenjeni po kategorijah COICOP-HBS (2003) in nekaterih presečnih spremenljivkah.

Glavni namen te raziskave na nacionalni ravni je posodobiti uteži košarice izdelkov in storitev, ki se uporabljajo za izračun HICP. Vendar se lahko uporablja tudi za mnoge druge namene bodisi na nacionalni ali evropski ravni: ekonomske študije, družbene analize, tržne raziskave ...

Prikazani podatki so: povprečni potrošniški izdatki zasebnih gospodinjstev; struktura povprečnih odhodkov porabe in značilnosti gospodinjstev.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo se merijo v nacionalni valuti, Euro in PPS (standard kupne moči).

Podatki o HBS se zbirajo prek nacionalnih raziskav HBS v vsaki sodelujoči državi. Zbiranje podatkov vključuje kombinacijo enega ali več intervjujev in dnevnikov ali dnevnikov, ki jih vzdržujejo gospodinjstva in / ali posamezniki, na splošno dnevno.

Zbiranje podatkov je približno vsakih 5 let: leta 1988, 1994, 1999, 2005 in 2010. Naslednje referenčno leto je 2015.

Pri podatkih o porabljenih sredstvih gospodinjstev EU za prevoz ni tabelaričnega prikaza.

 

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

• EUROSTAT: Household consumption by purpose https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Household_consumption_by_purpose

• Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, https://www.ekosklad.si/o-eko-skladu
• Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, 2011

http://ec.europa.eu/environment/resource_efficiency/about/roadmap/index…

• 7 okoljski akcijski program (7 EAP), 2014 http://ec.europa.eu/environment/action-programme/

• Ministrstvo za okolje in prostor, Okoljski dolg, http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/8238/


Related indicators