Spodbujanje izdelkov in proizvodnje, ki so škodljivi za okolje, ne prispeva k doseganju ciljev zmanjševanja izpustov TGP, celo usmerja potrošnike k njihovemu povečevanju. Je tudi v nasprotju z načelom »onesnaževalec plača«. Gospodarstvo je najučinkovitejše, če so okoljski stroški v celoti vključeni v ceni proizvodov, stroške pa plačuje onesnaževalec. V primeru spodbud, ki so v nasprotju z doseganjem ciljev zmanjševanja izpustov TGP, okoljske stroške nosi celotna družba.

Enotne definicije, kaj so spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, ni. S strani OECD je sprejeta definicija, da so spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, posledica vladnih ukrepov posameznih držav, ki preko davčnih spodbud zvišujejo prihodke ali znižujejo stroške potrošnikom in proizvajalcem, pri čemer nastaja okoljska škoda (povečuje se količina odpadkov, povečujejo se izpusti, drugo onesnaževanje ali izkoriščanje naravnih virov).

Vrednost spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja izpustov TGP, se je po padcu v letu 2011 postopno, a vztrajno dvigovala do leta 2017. Po tem letu se je vrednost spodbud zmanjševala. Leta 2021 se je vrednost spodbud glede na leto prej ponovno nekoliko povečala, in sicer za 3 %. Najbolj problematično ostaja vračilo trošarin za dizelsko gorivo za komercialni namen (za tovorna vozila in vozila za prevoz potnikov) ter oproščeno plačilo trošarine od uporabe fosilnih goriv, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE).
Struktura spodbud, ki niso v skladu s cilji zmanjševanja izpustov TGP, se je v opazovanem obdobju spreminjala. Za leto 2021 znaša ocenjena vrednost teh spodbud 104 milijonov evrov, od tega je bilo:
•    32 mio EUR (31 %) delnih vračil trošarine na dizelsko gorivo za komercialni namen,
•    22 mio EUR (22 %) za feed-in tarifo za zemeljski plin, ki se uporablja v SPTE,
•    19 mio EUR (19 %) za oprostitve plačil trošarine v energetiki,
•    20 mio EUR (19 %) delnih vračil trošarine za uporabo kmetijske in gozdarske mehanizacije ter
•    10 mio EUR (10 %) delnih vračil trošarine za industrijsko-komercialne namene.
Še vedno izstopajo vračila trošarin za dizelsko gorivo, katerih vrednosti v zadnjih letih nekoliko nihajo, vendar so leta 2021 še vedno predstavljala 31 % celotnega zneska spodbud.
Glede obdavčenja je Vlada deloma omejena, v skladu z evropsko zakonodajo (t.i. Direktivo 2003/96/ES o obdavčitvi energentov) so namreč za vse države članice EU nekatere oprostitve trošarine obvezne. Za njihovo zmanjševanje bo potrebna sprememba pravnega reda EU. Slovenija pa uveljavlja tudi nekatere oprostitve trošarin, ki so po evropski zakonodaji opcijske in predstavljajo večji del zgoraj navedenega zneska^*3.

Tabela 1:    Spodbude, ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja izpustov TGP, v obdobju 2010−2021

Opomba:

^*3   V skladu z evropsko zakonodajo (t.i. Direktivo 2003/96/ES o obdavčitvi energentov) so za vse države članice EU obvezne naslednje oprostitve trošarine: na pogonska goriva v letalskem in pomorskem prometu, na goriva, ki se uporabljajo za dvojno rabo, na goriva, ki jih porabljajo diplomatska in konzularna predstavništva in mednarodne organizacije. Slovenija pa uveljavlja tudi nekatere oprostitve trošarin, ki so po evropski zakonodaji opcijske, te so: oprostitev za goriva za proizvodnjo električne energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije, delno vračilo trošarine za dizelsko gorivo, ki se porabi za t.i. komercialni namen, delno (50-odstotno) vračilo trošarine za energente za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji, železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih ter delno (70-odstotno) vračilo trošarine za energente za pogon kmetijske mehanizacije.