KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

Slovenija ima visoko stopnjo energetske intenzivnosti, njeno zmanjševanje pa se je v letih 2008-2011 ustavilo. Zmanjševanje je bilo zopet opaženo v zadnjih treh letih, zlasti v 2014 je bilo zmanjšanje spodbudno. Dolgoročen trend približevanja povprečju EU-28 je prepočasen.

Neutral

V Sloveniji so v letu 2015 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 1,5 - 4,0 €c2000/kWh. Kljub vse večji okoljski osveščenosti, cena električne energije še vedno ne odraža vseh zunanjih stroškov. Zaradi napačnih cenovnih signalov, ki so posledica trenutnih razmer na trgih z električno energijo, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.

Bad

Slovensko gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti Evropske unije, kljub upočasnjeni rasti BDP leta 2008. Padec dodane vrednosti je najbolj izrazit v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini. Poslabšanje razmer na trgu dela vpliva na padec zasebne potrošnje. Posledica gospodarskih razmer so manjši pritiski na okolje.

Bad

Število prebivalcev Slovenije in EU-27 se je v zadnjih letih pospešeno povečevalo, predvsem zaradi visokega selitvenega prirasta in pozitivne naravne rasti. Posledica rasti prebivalstva je večje obremenjevanje okolja. Do leta 2060 naj bi se število prebivalcev zmanjšalo, tako v Sloveniji kot EU-27. Povečal se bo delež starega prebivalstva.

Neutral

Družbena blaginja v Sloveniji se stalno izboljšuje. Stopnja človekovega razvoja je visoka, moški in ženske pa imajo skoraj enak dostop do zdravja, dohodka in izobrazbe, čeprav je porazdelitev družbene moči med spoloma še vedno neenakomerna.

Good

Pričakovano trajanje življenja v Sloveniji se podaljšuje, vendar je še vedno nižje kot v povprečju držav EU. Tudi umrljivost dojenčkov se zmanjšuje, kar nakazuje ugodne trende v smeri povečevanja družbene blaginje in kakovosti življenja.

Good

Izobrazbena struktura prebivalstva Slovenije se izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Povprečno število let šolanja je vedno daljše, vse večji pa je tudi delež prebivalstva s terciarno izobrazbo.

Bad

Slovenija se uvršča med države z najnižjimi stopnjami tveganja revščine in v sam vrh držav z najnižjo dohodkovno neenakostjo. Leta 2008 se je stopnja tveganja revščine v Sloveniji glede na prejšnje leto povečala za 0,8 o.t., vendar se je v primerjavi z Evropsko unijo ohranila na nizki ravni.

Bad

Okoljski odtis ne ohranjamo v okviru sprejemljivih meja, kar povzroča neravnovesje med povpraševanjem (po hrani, gorivih, lesu, vlaknih) in biološko zmogljivostjo samoobnavljanja. Slovenija z okoljskim odtisom 5,2 gha/osebo presega evropsko povprečje (4,7 gha/osebo). Povpraševanje je skoraj dvakrat večje od biološke zmogljivosti. Največje pritiske na okolje pri tem povzroča raba neobnovljivih virov energije (fosilna goriva), predvsem iz energetskega sektorja.


TWITTER