KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

Raba končne energije je bila leta 2014 za 4 % nižja glede na leto prej ter za 12,5 % nižja od rabe v letu 2008, ko je bila dosežena najvišja vrednost v opazovanem obdobju. Največ energije se porabi v prometu, sledijo sektorji predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ter gospodinjstva, ostala raba pa ima najnižji delež. Nižja raba leta 2014 glede na 2008 je predvsem posledica gospodarske krize, pomemben pa je tudi vpliv izboljšanja učinkovitosti rabe energije. Raba leta 2014 je bila s 4.607 ktoe za 10 % nižja od cilja za leto 2020.

Bad

Slovenija ima visoko stopnjo energetske intenzivnosti, njeno zmanjševanje pa se je v letih 2008-2011 ustavilo. Zmanjševanje je bilo zopet opaženo v zadnjih treh letih, zlasti v 2014 je bilo zmanjšanje spodbudno. Dolgoročen trend približevanja povprečju EU-28 je prepočasen.

Neutral

V Sloveniji so v letu 2015 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 1,5 - 4,0 €c2000/kWh. Kljub vse večji okoljski osveščenosti, cena električne energije še vedno ne odraža vseh zunanjih stroškov. Zaradi napačnih cenovnih signalov, ki so posledica trenutnih razmer na trgih z električno energijo, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.

Bad

Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, sledijo tovorna vozila, delež katerih narašča. Učinkovitost rabe energije z izločenim vplivom tranzitnega prometa se izboljšuje, vendar prepočasi.

Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj. V obdobju 2009-2012 se je učinkovitost rabe energije zelo povečala, zlasti na račun povečanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje in povečanja učinkovitosti velikih gospodinjskih aparatov.

Bad

Slovensko gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti Evropske unije, kljub upočasnjeni rasti BDP leta 2008. Padec dodane vrednosti je najbolj izrazit v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini. Poslabšanje razmer na trgu dela vpliva na padec zasebne potrošnje. Posledica gospodarskih razmer so manjši pritiski na okolje.

Bad

Število prebivalcev Slovenije in EU-27 se je v zadnjih letih pospešeno povečevalo, predvsem zaradi visokega selitvenega prirasta in pozitivne naravne rasti. Posledica rasti prebivalstva je večje obremenjevanje okolja. Do leta 2060 naj bi se število prebivalcev zmanjšalo, tako v Sloveniji kot EU-27. Povečal se bo delež starega prebivalstva.

Neutral

Družbena blaginja v Sloveniji se stalno izboljšuje. Stopnja človekovega razvoja je visoka, moški in ženske pa imajo skoraj enak dostop do zdravja, dohodka in izobrazbe, čeprav je porazdelitev družbene moči med spoloma še vedno neenakomerna.

Good

Pričakovano trajanje življenja v Sloveniji se podaljšuje, vendar je še vedno nižje kot v povprečju držav EU. Tudi umrljivost dojenčkov se zmanjšuje, kar nakazuje ugodne trende v smeri povečevanja družbene blaginje in kakovosti življenja.

Good

Izobrazbena struktura prebivalstva Slovenije se izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Povprečno število let šolanja je vedno daljše, vse večji pa je tudi delež prebivalstva s terciarno izobrazbo.

Bad

Slovenija se uvršča med države z najnižjimi stopnjami tveganja revščine in v sam vrh držav z najnižjo dohodkovno neenakostjo. Leta 2008 se je stopnja tveganja revščine v Sloveniji glede na prejšnje leto povečala za 0,8 o.t., vendar se je v primerjavi z Evropsko unijo ohranila na nizki ravni.


TWITTER