KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2021 povečale od 4.554 ha na 6.576 ha, njihov delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi pa od 0,9 % na 1,4 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2000 zmanjšala. Slovenija spada v krog držav EU z najmanjšim deležem kmetijskih zemljišč v uporabi pripravljenih za namakanje.


Kazalec prikazuje površine zemljišč, pripravljene za namakanje, namakane površine in porabo vode za namakanje v Sloveniji v obdobju 2000-2021 ter delež zemljišč, pripravljenih za namakanje v Evropski uniji (EU) v letih 2000, 2010 in 2016. Izračunan je delež namakanih zemljišč, glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi ter poraba vode na hektar namakanih zemljišč. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski sprejemljivosti namakanja, nakazuje  pa na pritisk na okolje, povezan z namakanjem.


Grafi

Slika KM21-1: Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, in namakane površine v Sloveniji; 2000–2019
Viri:

SURS, 2022

Prikaži podatke
Zemljišča, pripravljena za namakanje[ha] - Zemljišča, pripravljena za oroševanje[ha] - Zemljišča, pripravljena za kapljično namakanje[ha] Kmetijska zemlja v uporabi (KZU) skupaj[ha] Delež KZU, pripravljen za namakanje[%] Namakana zemljišča[ha] - Njive in vrtovi[ha] - Sadovnjaki, oljčniki, drevesnice[ha] - Drugo[ha] Poraba vode za namakanje[1.000 m3] Poraba vode na ha zemljišč, pripravljenih za namakanje[m3/ha]
2000 4554 508960 0,89 2535 1825 665 45 6569 2591,32
2001 509624 2621 1916 690 15 8384 3198,78
2002 505462 2292 1624 658 10 5257 2293,63
2003 6339 6063 276 509709 1,24 2741 2088 632 21 6383 2328,71
2004 5303 4947 356 490520 1,08 2329 1713 616 0 4553 1954,92
2005 4727 4372 355 508759 0,93 1812 1252 560 0 2309 1274,28
2006 5395 4967 428 490318 1,10 2837 2228 603 6 6344 2236,16
2007 7876 7301 575 498467 1,58 3759 3080 613 66 4440 1181,17
2008 7732 6890 842 492424 1,57 3642 2842 634 166 1728 474,46
2009 7841 5417 2424 468496 1,67 3733 2825 641 267 1955 523,71
2010 7604 5267 2337 482653 1,58 3501 2541 626 334 1608 459,30
2011 8299 5833 2466 458195 1,81 3851 2266 710 875 3147 817,19
2012 5500 5042 458 479653 1,15 2029 676 354 999 2235 1101,53
2013 4772 0 0 478888 1,00 2232 824 550 858 3604 1614,70
2014 5222 0 0 482218 1,08 2324 1036 409 879 1712 736,66
2015 6084 0 0 476862 1,28 3175 1716 514 945 3625 1141,73
2016 5810 0 0 477671 1,22 3133 1735 485 913 3370 1075,65
2017 5997 0 0 481415 1,25 3200 1942 441 817 3898 1218,13
2018 6497 0 0 477296 1,36 3220 2028 430 702 3119 968,63
2019 6673 0 0 479822 1,39 3152 2018 541 560 3247 1030,14
2020 6678 0 0 484063 1,38 3958 2719 577 672 2841 717,79
2021 6576 0 0 479486 1,37 4660 3329 631 700 2782 597,00
Slika KM21-2: Delež površin, pripravljenih za namakanje, v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi v Sloveniji in v drugih državah članicah EU
Viri:

Eurostat, 2022

Prikaži podatke
2000 [%] 2010 [%] 2016 [%]
Irska 0 0 0
Luksemburg 0 0 0
Latvija 0,04 0,10 0,03
Litva 0,05 0,20
Estonija 0 0,30
Slovenija 0,50 1,10 1,10
Češka 0,90 1,30
Belgija 2,34 1 1,80
Poljska 2,34 1 1,80
Hrvaška 1,70 1,90
Finska 3,97 3 2,40
Romunija 3,10 2,70
Združeno kraljestvo 0,01 0,60 2,80
Bolgarija 3,10 3
Avstrija 2,81 3,20 3,70
Slovaška 10,43 5,70 3,90
Nemčija 3,80 4
Madžarska 6,76 5 4,90
Švedska 4,45 5,40 5,20
Danska 16,90 16,20 8,30
Francija 8,40 9,70
Portugalska 20,50 14,70 15,10
Španija 13,30 15,10 15,70
Nizozemska 24,57 26 29,10
Grčija 36,87 25,10 29,70
Italija 29,52 29,10 32,60
Malta 27,50 32,90
Ciper 34 34,10

Cilji

Povečanje obsega namakanih kmetijskih zemljišč do leta 2023 z dograditvijo obstoječih in izgradnjo novih, tehnološko sodobnih namakalnih sistemov z racionalnejšo porabo vode, ki ne sme ogrožati vodnih virov. Do konca leta 2023 se predvideva izgradnja 2.815 ha novih namakalnih sistemov.


V razmerah, ko se kmetijstvo vse pogosteje sooča z daljšimi sušnimi obdobji, je z namakanjem v ključnih fazah rasti mogoče učinkovito povečati količino in kakovost pridelkov in s tem prispevati k manjši odvisnosti kmetijske pridelave od naravnih razmer in k stabilnejšim dohodkom. Hkrati je namakanje povezano z določenimi tveganji za okolje. Poraba vode za namakanje lahko vodi v prekomerno izrabo vodnih virov, večje pa je lahko tudi tveganje za erozijo tal, onesnaženje voda z nitrati in pesticidi, mineralizacijo tal ter za druge negativne posledice na okolje (zmanjšanje biotske raznovrstnosti, izginjanje habitatov, zmanjšanje naravne in krajinske pestrosti). To tveganje je mogoče zmanjšati z uporabo sodobnejših in racionalnejših tehnologij namakanja in obsegom namakanja, ki ne ogroža razpoložljivih vodnih virov, kar so tudi zahteve Vodne direktive EU (2000). Za vse tovrstne posege mora biti, poleg presoje vplivov na okolje ter naravovarstvenega soglasja, izdelana tudi analiza razpoložljivosti vodnega vira in izdano vodno dovoljenje.

V letu 2000 je bilo za namakanje pripravljeno 4.554 ha oziroma 0,9 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V letu 2021 je ta površina znašala 6.576 ha, kar predstavlja 1,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Velika večina kmetijskih zemljišč je pripravljena za oroševanje. Za tovrstni način namakanja je bilo v letu 2012 pripravljeno 91,6 % zemljišč, preostala zemljišča pa so bila pripravljena za kapljično namakanje.

V letu 2021 je bilo namakanih 4.660 hektarjev zemljišč. V strukturi zemljišč, ki so bila namakana vsaj enkrat v letu, prevladujejo njive in vrtovi (v letu 2021 je delež znašal 71 %), sledijo pa trajni nasadi (sadovnjaki, oljčniki in drevesnice) in druga zemljišča; obe kategoriji imata okoli 15 odstotni delež. Najpogosteje namakane kulture so hmelj, zelenjadnice, sadje in koruza.

Poraba vode za namakanje je odvisna predvsem od vremenskih razmer v posameznem letu. Povprečna poraba vode na hektar namakanih zemljišč je v obdobju 2000-2021 znašala 1.343 m3 letno, od največ 3.199 m3 na hektar v letu 2001 do najmanj 459 m3 na hektar v letu 2010. V letih 2000, 2001, 2003 in 2006, ki so bila najbolj sušna, je bilo za namakanje porabljeno med 6 in 8 milijonov m3 vode letno (v povprečju 6.920.000 m3 letno), v preostalih letih pa je bila poraba vode manjša (v povprečju 3.079.000 m3 letno).

V Sloveniji je delež za namakanje pripravljenih zemljišč glede na skupna kmetijska zemljišča v uporabi med nižjimi znotraj držav članic EU. V letu 2016 je bil ta delež nižji kot v Sloveniji (pod 1,0 %) le v petih državah članicah (irska, Luksemburg, Latvija, Litva in Estonija). V letu 2016 so imele največje deleže za namakanje pripravljenih zemljišč na Cipru, Malti in v Italiji (nad 30 %), med srednje in severnoevropskimi državami pa navzgor odstopa Nizozemska (29 %). Med letoma 2010 in 2016 se je delež površin pripravljenih za namakanje najbolj povečal na Malti in v Grčiji (+ 5 odstotnih točk), medtem ko se je na Danskem zmanjšal za skoraj 8 odstotnih točk.


Metodologija

Cilji povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Namakanje zemljišč:

Podatke, povezane z namakanjem, zbere Statistični urad RS enkrat letno s statističnim vprašalnikom (vprašalnik VOD-N). Podatke sporočajo upravljavci namakalnih sistemov za vsako hidrografsko območje posebej.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površinah in porabi vode za namakanje so uporabljeni neposredno. Izračunan je delež zemljišč, pripravljenih za namakanje glede na skupna kmetijska zemljišča v uporabi (zemljišča, pripravljena za namakanje/KZU x 100) ter poraba vode v m3 za namakanje na hektar zemljišč, pripravljenih za namakanje.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Namakanje po vrstah zemljišč, Slovenija, letno

ha

SURS - SiStat:https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2722203S.px

 

2000−2021

Maja tekočega leta je podatek na voljo za preteklo leto

Enkrat letno

20.10.2022

Da

Namakana zemljišča -skupaj

m3

SURS - SiStat:

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2722203S.px/table/tableViewLayout2/

 

2000−2021

Maja tekočega leta je podatek na voljo za preteklo leto

Enkrat letno

20.10.2022

Da

Zemljišča, pripravljena za namakanje, dejansko namakana zemljišča in količina vode porabljene za namakanje, Slovenija, letno

ha,

m3

 

SURS - SiStat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2722203S.px/table/tableViewLayout2/

 

2003−2021

Maja tekočega leta je podatek na voljo za preteklo leto

Enkrat letno

20.10.2022

Da

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 1

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 2 (podatki ekonomskih računov za kmetijstvo), 1 (podatki o prebivalstvu)

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v okviru raziskave strukture kmetijskih gospodarstev, ki jo članice izvajajo štirikrat v desetletnem obdobju.

Podatki so dostopni za vseh 27 držav članic EU–27 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska), EU–27 kot celoto ter za Združeno kraljestvo, ki je iz EU izstopilo 31. 1. 2020.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Relativni kazalec je izračunan z deljenjem površin, pripravljenih za namakanje s skupno kmetijsko zemljo v uporabi v posamezni državi (površine, pripravljene za namakanje/KZU x 100).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Share of irrigable and irrigated areas in utilised agricultural area (UAA) by NUTS 2 regions

%

Eurostat:

https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do

 

 

2000–2016

 

Enkrat letno

20.10.2022

Da

 

Izvorna baza podatkov:

 

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1
  • 1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

Vodna direktiva. 2000. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32000L0060&from=SL (27. 10. 2022)