KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Suša v tleh ključno vpliva na razvoj rastlin in posledično na gospodarske panoge (gozdarstvo, kmetijstvo, …). Kazalca števila sušnih dni in trajanja sušnih obdobij v posameznih letih kažeta naraščanje še posebej po letu 1990. Podobno kaže analiza vpliva podnebnih sprememb do 2100, kjer se nakazuje, da se bo primanjkljaj vode v tleh v prihodnje še povečal. Povečala se bosta število in trajanje suš.


Kazalec prikazuje pomanjkanje vode v tleh v obdobju 1971-2019, ki ga opredeljujemo kot sušo v tleh oz. prsti. Največkrat se splošna suša namreč razume prav kot pomanjkanje vode v tleh. Slovar slovenskega knjižnega jezika sušo opredeljuje kot »stanje zelo majhne vlage v zemlji«, Slovenski pravopis pa kot »pomanjkanje vode« (Fran, 2019). Strokovna literatura prav tako opredeljuje različne suše glede na dejavnost oz. vrsto vode, enoznačnega pojma o suši pa ni (Brenčič, 2017; Gregorič, 2014). V najširšem pomenu pa gre pri suši, ne glede na vrsto suše, za pomanjkanje vode, ki ga opredelimo kot stanje, ko je potreb po vodi več kot je vode na razpolago (FAO, 2012). Zadostna količina vode v prsti je ključna za razvoj rastlin in za gospodarske panoge, vezane na rastline (npr. kmetijstvo, gozdarstvo), saj kaže na pojav suše.

Za sušo vode v tleh sta izdelana dva kazalca (ndSWD in mdSWD), ki temeljita na analizi rezultatov kazalca SWD. Ta prikazuje primanjkljaj vode v prsti v toplejši polovici leta (od aprila do oktobra). Kazalec SWD se izračunava glede na potrebe vrste rastlin po vodi glede na vrsto rabe tal (podatki iz podatkovne baze Corine Land Cover) in glede na razpoložljive količine vode v tleh. Kazalec je izračunan z vodno bilančnim modelom mGROWA-SI za celotno Slovenijo. Prikazuje povprečno število dni s primanjkljajem vode nad vrednostjo kazalca SWD 60. Vrednost 60 pomeni, da je  rastlini na razpolago zgolj 40% vode v tleh, glede na količino, ki bi jo teoretično potrebovala v optimalnih, dovolj namočenih razmerah. Kazalec suše v tleh smo opredelili z dvema izvedenima kazalcema. Kazalec ndSWD kaže povprečno število dni s preseženim pragom za sušo, kazalec mdSWD pa kaže povprečno najdaljše zaporedno število dni (sušno obdobje) s preseženim pragom za sušo v tleh. Oba kazalca sta izračunana kot povprečji vseh 100 m celic modela za celo območje Slovenije.


Grafi

Slika PP15-1: Povprečno število dni s sušo v prsti (ndSWD), Slovenija, 1971-2019
Viri:

Regionalni vodno-bilančni model mGROWA-SI (FZ JÜLICH, Agencija RS za okolje), 2021 (31. 05. 2021)

Prikaži podatke
  Enota 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
ndSWD število dni 30 3 25 8 3 19 19 7 22 6 12 11 26 13 16 16 13 26 3 21 14 48 46 17 16 17 11 19 9 43 38 15 70 14 14 32 34 10 26 21 40 40 45 8 28 21 48 17 19 22
povprečje 1981-2010 število dni 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22
Slika PP15-2: Povprečno najdaljše neprekinjeno zaporedno število dni s sušo v prsti (mdSWD), Slovenija, 1971-2019
Viri:

Regionalni vodno-bilančni model mGROWA-SI (FZ JÜLICH, Agencija RS za okolje), 2021 (31. 05. 2021)

Prikaži podatke
    1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
mdSWD število dni 17 2 14 5 2 17 15 6 18 5 7 7 14 7 7 11 8 21 2 12 8 32 30 13   10 6 12 6 23 29 8 46 9 10 28 16 5 14 16 21 26 37 6 12 12 27 11 10 13
povprečje 1981-2010 število dni 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14

Cilji

  • Redno spremljanje gibanja pojava suše;
  • ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v pogostosti in intenziteti;
  • zbiranje informacij za oceno sprememb;
  • priprava strokovnih podlag za zmanjševanje morebitnih negativnih posledic;
  • zagotavljanje strokovnih podlag za načrtovanje pripravljenosti ter sodelovanja različnih sektorjev pri zagotavljanju ustreznih prilagoditvenih ukrepov.

Spremljanje pojavljanja suše je ključno za načrtovanje in uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih, ki jih suša lahko prizadene. Ukrepi EU za prilagajanje temeljijo na Strategiji prilagajanja na podnebne spremembe v EU, sprejeti spomladi 2021. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU. Omenjena kazalca sta na voljo za celotno ozemlje Slovenije za vse vrste rabe tal, izdelana sta za obdobje po letu 1971 ter tudi za oceno podnebnih sprememb do leta 2100.


Voda v tleh oz. prsti je ključna za normalen razvoj rastlin in za gospodarske panoge kot so kmetijstvo, gozdarstvo, turizem.  Trendi in podnebni scenariji kažejo, da bo v prihodnje več sušnih dni s pomanjkanjem vode v tleh, kar bo imelo negativen vpliv na rastje ter predvsem na kmetijske in gozdne površine. Kmetijske kulture in gozdne združbe bodo izpostavljeni večjemu sušnemu stresu.

Kazalec povprečnega števila dni s sušo v tleh (ndSWD) v Sloveniji kaže, da imamo v povprečju obdobja 1981-2010 v Sloveniji 22 dni suše v tleh. Število let z nadpovprečnim številom dni tega kazalca se po letu 1990 zvišuje. Kazalec najdaljšega števila zaporednih dni suše v tleh (mdSWD) kaže na povprečno najdaljše trajanje suše v obdobju 1981-2010 na 14 zaporednih dni. Po letu 1990 je tudi pri tem kazalcu več let z daljšim sušnim obdobjem kot pred tem letom, prav tako so ta obdobja daljša.

Analiza podnebnih scenarijev do leta 2100 kaže, da se bo primanjkljaj vode v tleh povečal. Kazalec števila sušnih dni (ndSWD) se po srednjem scenariju RCP4.5 sredi stoletja poveča na 33 dni, konec stoletja pa zmanjša na 29 dni suše. Po pesimističnem scenariju se kazalec sredi stoletja poveča na 27 dni, konec stoletja pa dvigne na 42 dni.

Kazalec trajanja »najdaljše« suše (mdSWD) se po srednjem podnebnem scenariju sredi stoletja podaljša na 23 zaporednih dni in konec stoletja upade na 21 dni. Po pesimističnem podnebnem scenariju RCP8.5 pa se sredi stoletja poveča na 19 in konec stoletja na kar 29 zaporednih sušnih dni.


Metodologija

Cilji povzeti po:

EU dokumenti:

 

Metodologija zbiranja podatkov: Model mGROWA-SI je deterministični rastrski model, katerega osnovni namen je izračun napajanja podzemne vode v časovni natančnosti enega meseca, ostali deli vodne bilance pa so rezultat celostnega bilančnega modela. Model mGROWA-SI deluje v celicah velikosti 100 m x 100 m na vsem ozemlju Slovenije. Modelska časovna skala je 1 dan, sprejemljiva natančnost rezultatov modela pa je različna, od dnevne do mesečne. Osnovni podatki modela za izračun vodne bilance so geografski podatki o rabi tal, reliefu, kamninah, neprepustnih površinah, pedoloških značilnostih, globini podzemne vode, hidrogeoloških enotah in prepustnosti, odvodnjavanju, zastajanju vode in meteorološki podatki o padavinah, potencialnem izhlapevanju ter podatki za simulacijo snežne odeje. (Herrmann et al.. 2013; Frantar et al., 2018; Strgar et al., 2019).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Transport vode v prsti se izračunava s pomočjo podmodela po 30 cm plasteh. Podmodel temelji na nemškem modelu vodne bilance v tleh BOWAB, ki na podlagi hidro-pedoloških lastnosti tal in rabe tal izvede analizo dejanskega izhlapevanja, porabe vode v tleh, pronicanja vode, odtoka in posledično primanjkljaja vode v tleh (SWD kazalec). Dejansko izhlapevanje oz. porabo vode iz prsti se izračuna glede na rabo tal, ki jo ima posamezna celica v modelu (npr. pašnik, travnik, njiva, gozd,…). Na osnovi potreb rastlin in količine vode v prsti se oceni primanjkljaj vode v tleh (Herrmann et al., 2016; Frantar et al., 2018; Strgar et al., 2019).

Kazalec je bil razvit za analize potreb namakanja v kmetijstvu (Herrmann et al., 2016), uporabnost kazalca pa poveča možnost upoštevanja preteklih sušnih obdobij, omogoča analize intenzitet suš ter možnost napovedovanja ekstremno sušnih obdobij ob podnebnih spremembah. Prednost kazalca je, da kaže na sušo celotne Slovenije, ne le na kmetijskih zemljiščih, ki jih je v Sloveniji okrog 25 % (KIS, 2018) ampak tudi za urbane površine ter gozdna območja, ki predstavljajo okrog 60% države. Kazalec tako omogoča kvantitativno oceno in primerljivost med različnimi leti v Sloveniji.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenihpodatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečno število dni s sušo v tleh v Sloveniji

Število dni

Regionalni vodno-bilančni model mGROWA-SI (FZ JÜLICH, & Agencija RS za okolje), 2021

1971-2020

junija za preteklo leto

letno

31.5.2021

Da

Povprečno najdaljše neprekinjeno zaporedno število dni s sušo v tleh v Sloveniji

Število dni

1971-2020

junija za preteklo leto

letno

31.5.2021

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih):  1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. ARSO - Agencija RS za okolje, 2021: Model vodne bilance mGROWA-SI. Podatkovna baza.
  2. Brenčič, M., 2017: Kaj je Suša. 28. Mišičev vodarski dan 2017. Zbornik. URL: www.mvd20.com/LETO2017/R4.pdf
  3. FAO, 2012: Coping with water scarcity, An action framework for agriculture and food security. FAO Water Reports 38. URL:www.fao.org/docrep/016/i3015e/i3015e.pdf
  4. Fran, 2019: Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. URL:www.fran.si
  5. Frantar, P., Herrmann, F., Andjelov, M., Draksler, A., Wendland, F., 2018: Vodnobilančni model mGROWA-SI. 29. Mišičev vodarski dan. Maribor. URL: www.mvd20.com
  6. Gregorič, G., Muri, B., 2014: Monitoring suše na Agenciji RS za okolje.
  7. Herrmann F, Chen S, Heidt L, Elbracht J, Engel N, Kunkel R, Müller U, Röhm H, Vereecken H, Wendland F., 2013: Zeitlich und räumlich hochaufgelöste flächendifferenzierte Simulation des Landschaftswasserhaushalts in Niedersachsen mit dem Model mGROWA. Hydrologie und Wasserbewirtschaftung 2013; 57: 206-224. DOI: 10.5675/HyWa_2013,5_2
  8. Herrmann, F., Kunkel, R., Ostermann, U., Vereecken, H., Wendland, F., 2016: Projected impact of climate change on irrigation needs and groundwater resources in the metropolitan area of Hamburg (Germany). Environmental Earth Sciences 2016; 75. DOI: 10.1007/s12665-016-5904-y.
  9. Kmetijski inštitut Slovenije – KIS, 2018: Slovensko kmetijstvo v številkah 2018. [citirano 1. aprila 2019]. URL: www.kis.si/f/docs/Slovensko_kmetijstvo_v_stevilkah_OEK/KIS_Slovensko_kmetijstvo_v_stevilkah_2018_SLO_splet.pdf
  10. Strgar, A., Frantar, P., 2019: Kazalcnik suše SWD vodnobilančnega modela mGROWA-SI za Slovenijo. Ujma, št. 33. URL: http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2019/104-111.pdf


Related indicators