KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.


Kazalec prikazuje gibanje povprečnih letnih temperatur zraka v obdobju 1961-2022, časovni trend povprečne letne temperature in predviden potek sprememb temperatur v Sloveniji do leta 2100. Poleg slovenskih razmer smo vključili tudi prikaz poteka povprečne svetovne temperature ter letni odklon za obdobje 1850-2020 ter predvidene spremembe letne, poletne in zimske povprečne temperature v Sloveniji in Evropi.

Spremembe temperatur vplivajo na človekove dejavnosti, povzročajo višanje gladine morja, vplivajo na intenzivnost in pogostost poplav in suš, spremembo biodiverzitete ter na pojav nalezljivih bolezni. Zato je poleg spremljanja globalnega povprečnega cilja pomembno tudi spremljanje sezonskih in prostorskih porazdelitev temperature, saj lahko tako bolje razumemo tveganja, ki jih sedanje podnebje predstavlja za človeški razvoj sedaj in v prihodnosti.

S ciljem zmanjševanja globalnega segrevanja je bil sprejeti Pariški sporazum (2015), ki opredeljuje, da se globalna temperatura ozračja ne sme povišati za več kot 2 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Predindustrijsko obdobje (1850 do 1900) pri tem predstavlja obdobje pred industrijsko revolucijo (1750 in 1850), ko je bil vpliv človeka na podnebje razmeroma majhen v primerjavi z naravnimi vplivi. Kljub temu velja  opozoriti, da zaradi prejšnjih sprememb podnebja, ki so posledica naravne spremenljivosti, ne obstaja stroga znanstvena opredelitev izraza »predindustrijsko podnebje«.


Grafi

Slika PP04-1: Letno povprečje temperature zraka v Sloveniji v obdobju 1961-2022
Viri:

Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke
Kredarica [°C] Rateče [°C] Murska Sobota [°C] Novo mesto [°C] Ljubljana [°C] Portorož [°C]
1961 -0,70 6,56 9,91 10,19 10,83 13,28
1962 -2,86 4,82 8,33 8,64 9,29 12,09
1963 -2,24 5,37 8,58 9,14 9,64 12,21
1964 -1,34 5,65 8,89 9,15 9,89 12,63
1965 -2,72 4,99 8,79 8,92 9,39 11,94
1966 -1,98 6,40 10,02 10,15 10,68 13,04
1967 -1,42 6,22 9,87 9,93 10,59 12,84
1968 -2,20 5,72 9,22 9,68 10,12 12,60
1969 -2,26 5,50 8,82 9,07 9,83 12,41
1970 -2,33 5,37 9,11 9,34 10,00 12,41
1971 -1,84 5,82 9,14 9,29 9,93 12,58
1972 -1,95 5,51 9,04 9,44 9,94 12,61
1973 -2,00 5,61 8,94 9,30 9,93 12,55
1974 -2,22 6,19 9,98 10,05 10,67 12,55
1975 -1,40 6,22 9,85 10,12 10,67 13,07
1976 -2,47 5,81 8,95 9,19 9,83 12,44
1977 -1,45 6,10 9,76 10,11 10,58 12,60
1978 -2,20 4,70 8,40 8,63 9,18 11,67
1979 -2,13 5,57 9,39 9,79 10,23 12,52
1980 -2,59 4,96 8,29 8,72 9,28 11,74
1981 -2,29 5,61 9,64 9,76 10,07 12,41
1982 -1,18 6,22 9,69 10,01 10,69 13,00
1983 -0,80 6,32 9,79 10,16 10,51 12,74
1984 -2,55 5,36 9,04 9,30 9,78 12,21
1985 -1,80 5,61 8,50 8,91 9,68 12,22
1986 -1,47 5,69 8,94 9,17 9,89 12,56
1987 -1,62 5,68 8,89 9,44 9,94 12,72
1988 -1,30 6,24 9,71 10,13 10,83 13,26
1989 -0,46 6,45 10,01 10,26 10,76 12,82
1990 -0,76 6,42 10,02 10,43 10,78 13,34
1991 -1,75 5,47 9,18 9,60 10,03 12,58
1992 -0,37 6,89 10,73 10,77 11,16 13,44
1993 -1,20 6,41 9,86 10,32 10,67 13,09
1994 -0,24 7,59 11,13 11,47 11,89 14,27
1995 -1,56 6,38 9,99 10,22 10,80 13,03
1996 -2,09 5,80 8,85 9,14 9,79 12,65
1997 -0,74 6,64 9,48 9,94 10,77 13,37
1998 -1,08 6,71 10,01 10,39 11,03 13,29
1999 -1,07 6,63 10,28 10,48 10,98 13,60
2000 -0,18 7,51 11,46 11,86 12,09 13,95
2001 -1,17 6,99 10,40 10,99 11,46 13,92
2002 -0,34 7,52 11,11 11,34 11,81 13,95
2003 -0,59 6,85 10,54 11,01 11,55 13,78
2004 -1,29 6,11 9,78 10,12 10,65 13,22
2005 -1,85 5,91 9,47 9,81 10,38 12,65
2006 -0,45 6,78 10,15 10,84 11,44 13,78
2007 -0,17 7,44 11,05 11,53 12,21 14,32
2008 -0,59 7,15 11,13 11,21 11,68 14,03
2009 -0,67 7,02 10,70 11,26 11,73 14,13
2010 -1,75 6,46 10,12 10,12 10,66 13,17
2011 0,27 7,49 10,61 11,19 11,72 13,99
2012 -0,22 7,16 11,12 11,41 12,05 14,07
2014 -0,44 7,17 10,91 10,97 11,67 14,02
2014 0,15 7,99 11,91 11,98 12,56 14,92
2015 0,64 7,91 11,45 11,66 12,03 14,38
2016 -0,38 7,50 11,03 11,19 11,68 14,22
2017 -0,21 7,24 10,93 11,51 11,92 14,00
2018 0,14 7,95 11,72 11,85 12,58 14,83
2019 0,24 8,00 11,85 12,03 12,60 14,71
2020 0,52 7,48 11,15 11,73 12,14 14,37
2021 -0,70 6,61 10,72 11,21 11,60 13,85
2022 0,59 7,91 11,54 12,20 12,96 14,86
Slika PP04-2: Časovni trend letne povprečne temperature zraka (v °C/desetletje) v Sloveniji, 1961–2011
Viri:

Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
Slika PP04-3: Desetletno povprečje svetovne temperature
Viri:

Svetovna meteorološka organizacija, 2013 in Evropska agencija za okolje, 2023

Prikaži podatke
globalna temperatura (°C)
1881-1890 13,68
1891-1900 13,67
1901-1910 13,59
1911-1920 13,64
1921-1930 13,76
1931-1940 13,89
1941-1950 13,95
1951-1960 13,92
1961-1970 13,93
1971-1980 13,95
1981-1990 14,12
1991-2000 14,26
2001-2010 14,47
2011-2020 14,67
Slika PP04-4: Letni odklon svetovnega povprečja temperature od povprečja predindustrijskega obdobja 1850-1900 na podlagi različnih podatkovnih nizov
Viri:

Svetovna meteorološka organizacija, 2023

Prikaži podatke
Slika PP04-5: Časovni potek spremembe letne povprečne temperature zraka v Sloveniji do konca 21. stoletja
Viri:

Agencija RS za okolje, 2018

Opomba:

Časovni potek spremembe letnega povprečja temperature zraka v Sloveniji do konca 21. stoletja za tri scenarije izpustov, vključno z razponi odstopanj. Prikazan je odklon od povprečja v obdobju 1981– 2010. Črte prikazujejo glajeno mediano modelskih projekcij, zgornji in spodnji rob ovojnic največjo in najmanjšo vrednost modelskih projekcij. Po zmerno optimističnem scenariju RCP4.5 se bo povprečna temperatura do konca stoletja zvišala za približno 2 °C , po pesimističnem RCP8.5 pa za približno 4,1 °C.

Slika PP04-6: Predvidena sprememba letne povprečne temperature v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe
Viri:

Agencija RS za okolje, 2018

Slika PP04-7: Predvidena sprememba letne, poletne in zimske povprečne temperature
Viri:
Prikaži podatke

Cilji

  • redno spremljanje gibanja temperatur
  • ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju
  • zbiranje informacij za oceno sprememb v podnebju
  • priprava strokovnih podlag za zmanjševanje morebitnih negativnih posledic
  • zagotavljanje strokovnih podlag za načrtovanje in izvajanje zaščite, pripravljenosti ter sodelovanja različnih sektorjev pri zagotavljanju ustreznih prilagoditvenih ukrepov

 

S ciljem zmanjševanja globalnega segrevanja je bil sprejet Pariški sporazum (2015), ki vključuje dolgoročni cilj ohranjanja povečanja povprečne globalne temperature na temperaturi pod 2 °C glede na predindustrijsko raven. Prizadeva se tudi za omejitev povišanja na 1,5 °C nad predindustrijsko raven, ker bi to znatno zmanjšalo tveganja in vplive podnebnih sprememb.


Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo.

Na svetovni ravni je bilo leto 2022 peto ali šesto najtoplejše leto od začetka meritev in za 1,15 ± 0,13 °C toplejše od povprečja predindustrijskega obdobja, kljub pojavu la niña, pri katerem običajno beležimo nižjo povprečno temperaturo na svetovni ravni (Svetovna meteorološka organizacija, 2023). Na ravni Evrope je bilo leto 2022 drugo najtoplejše, več držav v zahodni in južni Evropi pa je beležilo najvišjo letno temperaturo vsaj od leta 1950. Vseh osem najtoplejših let glede na svetovno povprečje temperature smo beležili po letu 2015, tako je tudi zadnje desetletje 2011–2020 najtoplejše desetletje od začetka meritev. Trend ogrevanja se nadaljuje. V oceanih zajeta toplota je v letu 2022 dosegla nov rekord, nadaljuje se tudi dviganje povprečne morske gladine. Razsežnost arktičnega in antarktičnega morskega ledu je znatno pod dolgoletnim povprečjem. Vsebnost toplogrednih plinov v ozračju je rekordno visoka. Za zdaj zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ne izpolnjuje zastavljenih ciljev in naraščanje povprečne svetovne temperature se nadaljuje. Ekstremni vremenski in podnebni dogodki vplivajo na življenje in trajnostni razvoj na vseh celinah.

V Sloveniji od leta 2010 najprej beležimo neprekinjen niz nadpovprečno toplih let glede na povprečje (referenčnega) obdobja 1981–2010.  Leto 2022 je bilo na ravni države najtoplejše od začetka meritev, odklon povprečne temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 je na državni ravni znašal 1,8 °C. Za skoraj desetinko °C je prehitelo do sedaj najtoplejše leto 2014 in za desetinko in pol °C do sedaj drugo najtoplejše leto 2019. Med pet najtoplejših let v Sloveniji štejemo še leti 2018 in 2015. Glede na povprečje obdobja 1981–2010 so bili vsi štirje letni časi v letu 2022 nadpovprečno topli, največji odklon od povprečja je bil poleti  (2,8 °C), junij pa je bil z odklonom 3,7 °C najbolj nadpovprečno topel mesec.

Meritve temperature v Sloveniji so pokazale, da je bilo v obdobju 1951–2022 največ nadpovprečno toplih let v zadnjih treh desetletjih. Najhitrejši trend naraščanja smo zabeležili v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja, v tem stoletju se je naraščanje nekoliko upočasnilo, od leta 2014 dalje pa spet kaže na hitrejše nadaljevanje ogrevanja. Letna povprečna temperatura se je v zadnjih petdesetih letih na vzhodu dvignila nekoliko bolj kot na zahodu države. Dvig temperature je bil občuten v vseh letnih časih, najbolj pri poletni temperaturi. Izpostavljamo, da se trend naraščanja nadaljuje in slovensko podnebje je že približno 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja. Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Podatki o podnebnih trendih v Sloveniji obdobju 1961–2011 so dosegljivi na spletni strani Agencije RS za okolje.

Po Svetovni meteorološki organizaciji (Svetovna meteorološka organizacija, 2023) povzemamo prikaz letnega odklona svetovnega povprečja temperature na podlagi različnih podatkovnih nizov, na katerem je prikazano, da sta bili leti 2016 in 2020 v svetovnem merilu najtoplejši, odkar na osnovi meritev spremljamo povprečno svetovno temperaturo, tesno jima sledi leto 2019. Povprečna svetovna temperatura je v letih 2016 in 2020 presegla predindustrijsko raven za približno 1 °C. Del izjemno velikega odklona v letu 2016 gre pripisati pojavu el niño, hkrati pa je bilo leto 2020 najtoplejše leto brez pojava el niño (in kljub prehodu v pojav la niña ob koncu leta, pri katerem običajno beležimo nižjo povprečno temperaturo na svetovni ravni).

Ker je poznavanje sprememb temperatur, ki so se že dogodile, pomembno za razumevanje podnebja in za prilagajanje na spremembe, ki se bodo šele zgodile, so bile izdelane projekcije prihodnjega razvoja podnebja.

Projekcije podnebnih sprememb kažejo, da se bo v prihodnosti vsa Slovenija zanesljivo še naprej ogrevala. Po zmerno optimističnem scenariju izpustov RCP4.5 se bo letna povprečna temperatura do konca 21. stoletja dvignila za približno 2 °C in po pesimističnem RCP8.5 za približno 4,1 °C glede na povprečje obdobja 1981–2010. Naraščanje temperature je za Slovenijo predvideno v vseh letnih časih, vendar je za zimo podnebni signal ob koncu stoletja tako na državni kot na regionalni ravni izrazitejši od povprečnega letnega podnebnega signala. Naraščanje temperature bo predvidoma najmanj izrazito spomladi.

Predstavljeni rezultati veljajo za scenarija izpustov RCP4.5 in RCP8.5. Zmerno optimistični scenarij RCP4.5 z začetkom druge polovice 21. stoletja predvideva postopno zmanjševanje izpustov in ustalitev sevalnega prispevka kmalu po letu 2100. Pesimistični scenarij RCP8.5 brez blaženja podnebnih sprememb predvideva visok izpust toplogrednih plinov in posledično naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100 (Agencija RS za okolje, 2018).

Tudi projekcije temperatur, ki jih je za Evropo objavila Evropska agencija za okolje, kažejo, da bo povprečna letna temperatura do konca stoletja naraščala (Evropska agencija za okolje, 2016). V Sloveniji bo letni porast podoben kot na zahodnem in severnem Balkanu. Poleti bo porast temperature največji na jugu Evrope, pozimi pa na severu in severovzhodu celine. Za koliko se bo ozračje ogrelo, bo odvisno do naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju. Slika PP04-7 prikazuje povprečne letne, poletne in zimske odklone v Evropi za obdobje 2071─2100 od povprečja v obdobju 1971–2000 in ob predpostavki scenarijev RCP4.5 (zgornja vrstica) in RCP8.5 (spodnja vrstica). Iz slike je mogoče razbrati porast letne povprečne temperature tudi v Sloveniji, in sicer med 3 in 4,5 °C nad povprečjem obdobja 1971–2000 po pesimističnem scenariju in porast med 2,5 in 3,5 °C po zmerno optimističnem razvoju naraščanja toplogrednih plinov v ozračju (Evropska agencija za okolje, 2016).


Metodologija

Cilji so povzeti po: Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (Uradni list RS, št. 60/17), Paris agreement (2015), EU Adaptation Strategy Package, 7th Environmental Action Programme (7th EAP)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki so predstavljeni za obdobje 1961-2022, analize trendov pa za obdobje 1961-2011. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki. V ta namen na Agenciji RS za okolje na Uradu za meteorologijo vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti. Vremenske, pa tudi podnebne razmere, se v tako razgibanem površju kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah. Zato je merilna mreža za spremljanje podnebnih razmer gostejša. Za prikaz razmer je izbranih nekaj  značilnih opazovalnih postaj: Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Rateče pa so merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij brez večjih sprememb. Ta postaja je reprezentativna za dolinski svet severne Slovenije, Murska Sobota pa za ravninski svet severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto odraža podnebne razmere na Dolenjskem. Okolica merilnega mesta v Ljubljani se je v zadnjih desetletjih močno spreminjala, a kljub temu so podatki reprezentativni za podnebne razmere v Ljubljani, ki je naša prestolnica in največje mesto. S postopkom homogenizacije so bili odstranjeni umetni vplivi, ki ne predstavljajo podnebnega signala, zato so ti podatki primerni tudi za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju. V zadnji vrstici so podatki z letališča v Slovenskem Primorju. Temperatura je najbolj odvisna od nadmorske višine, zato z nizko temperaturo najbolj izstopa Kredarica; sledijo Rateče.
Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni v °C. Vsi predstavljeni podatki so homogenizirani.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Letno povprečje temperature zraka v Sloveniji v obdobju 1961-2023

 

°C

Agencija RS za okolje, 2023

 

1961-2022

Najkasneje mesec dni po izteku obravnavanega obdobja

Letno

16.6.2023

Časovni trend letne povprečne temperature

zraka (v °C/desetletje)  v Sloveniji, 1961–2011

°C/desetletje

Agencija RS za okolje, 2013

1961-2011

Najkasneje mesec dni po izteku obravnavanega obdobja

Letno

17. 02. 2021

Časovni potek spremembe letne povprečne temperature zraka v Sloveniji do konca 21. stoletja

 

°C

Agencija RS za okolje, 2018

1981-2010

Najkasneje mesec dni po izteku obravnavanega obdobja

Letno

17. 02. 2021

Predvidena sprememba letne povprečne temperature v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe

 

°C

Agencija RS za okolje, 2018

1981-2010

Predvideno osveževanje v intervalu od 5 do 10 let

Letno

17. 02. 2021

Opredelitev kazalca

•        Relevantnost kazalca:  1, 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

•        Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

•        Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): več kot 10-leten podatkovni niz

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

•        Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Podatki za svet
Metodologija zbiranja podatkov: letno ali na vsakih nekaj let
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki so predstavljeni v °C

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Desetletno povprečje svetovne temperature

 

°C

Svetovna meteorološka organizacija, 2013 in

Evropska agencija za okolje, 2023

1881-2020

Na desetletje

Letno

28. 06. 2023

Letni odklon svetovnega povprečja temperature od povprečja predindustrijskega obdobja 1850-1900 na podlagi različnih podatkovnih nizov

 

°C

 Svetovna meteorološka organizacija, 2023

 

1850-2022

Copernicus objavi podatke nekaj dni po izteku obravnavanega obdobja

Letno

16.06.2023

Predvidena sprememba letne, poletne in zimske povprečne temperature v Evropi

°C

EEA,Projected changes in annual, summer and winter temperature, 2016

1971-2000

V intervalu 5 do 10 let

Letno

17. 02. 2021

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, 2013. Glavne značilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961─2011, Ljubljana, september 2013.
  2. Agencija RS za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO.
  3. Agencija RS za okolje, 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Ljubljana, november 2018.
  4. Evropska agencija za okolje, 2016. Global and European temperature.
  5. Svetovna meteorološka organizacija, 2013. The global climate 2001-2010, Decade of climate extremes.
  6. Svetovna meteorološka organizacija, 2021. WMO Statement on the State of the Global Climate in 2020.
  7. Evropska agencija za okolje, 2023. Global and European temperatures.
  8. Svetovna meteorološka organizacija, 2023. Past eight years confirmed to be the eight warmest on record.
  9. Svetovna meteorološka organizacija, 2023. State of the Global Climate 2022.

 


Related indicators