KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v Sloveniji je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Savinjski in Zasavski regiji, najmanjša pa v Osrednjeslovenski statistični regiji (2017–2021). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je od 62/100.000 prebivalcev v letu 2017 na 32/100.000 prebivalcev v letu 2021. Realna vrednost umrljivosti zaradi bolezni dihal se je v zadnjih dveh letih  močno znižala. To pripišemo t.i. »učinku žetve« (ang. harvesting effect) COVID 19. Ker je v teh dveh letih umrlo veliko ljudi zaradi COVID 19, se je zmanjšalo število umrlih zaradi bolezni dihal (pa tudi zaradi drugih vzrokov).


Kazalec predstavlja umrljivost zaradi bolezni dihal v Sloveniji, med leti 2012 in 2021. Od leta 2012 dalje je prikazana tudi stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal po statističnih regijah. Za leto 2019 je prikazana še stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal v državah Evrope.

Umrljivosti je odvisna od različnih dejavnikov tveganja, vključno z onesnaženim zrakom v notranjem in zunanjem okolju, vendar ugotavljanje povezave ni preprosto. Pomembni so lahko tudi prehrana, življenjski slog ter drugi okoljski in socialni dejavniki. Umrljivost zaradi bolezni dihal je kazalec, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje.


Grafi

Slika ZD18-1: Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) za boleznimi dihal, Slovenija, 2012–2021
Viri:

NIJZ, 2013–2022; SURS, 2013–2022 (1. 09. 2022)

Prikaži podatke
Vzhodna Slovenija [število smrti/100.000 prebivalcev] Zahodna Slovenija [število smrti/100.000 prebivalcev] Slovenija [število smrti/100.000 prebivalcev]
1999 88,70 66,60 78,60
2000 77,50 69,60 73,90
2001 69 65 67,20
2002 74,50 65,80 70,50
2003 84,80 71,40 78,60
2004 80,10 64,90 73,11
2005 75,30 63,50 69,91
2006 64,20 58,50 61,60
2007 54,80 49,60 52,40
2008 59,70 52,30 56,20
2009 70,41 59,86 61,84
2010 69,86 53,29 54,61
2011 68,44 52,60 58,32
2012 75,64 65,49 67,40
2013 76,97 59,65 64,83
2014 68,68 50,19 55,88
2015 68,85 59,39 63,30
2016 69,22 55,64 61,33
2017 69,40 53,61 61,90
2018 61,10 42,22 52,20
2019 57,20 50,60 51,50
2020 43,10 32,60 38,09
2021 38,70 24,30 31,85
Slika ZD18-2: Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) zaradi bolezni dihal v Sloveniji, po statističnih regijah (NUTS3)
Viri:

NIJZ, 2013–2022; SURS, 2013–2022 (1. 09. 2022)

Prikaži podatke
Stat. regija 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2010-2014 2015-2019
Pomurska 74 73 65 72 85 98 96 82 74 66 65 67 83 71
Podravska 57 55 43 60 63 69 52 66 75 69 66 63 58 68
Koroška 57 66 69 76 57 74 64 66 65 68 59 51 68 62
Savinjska 58 80 67 74 87 81 76 91 73 77 69 59 77 74
Zasavska 56 92 90 84 107 104 91 66 54 72 63 93 95 70
Posavska 46 47 57 53 51 50 56 50 67 56 46 40 53 52
Jugovzhodna Slovenija 55 72 58 56 74 68 48 65 57 66 47 36 61 54
Osrednjeslovenska 44 49 42 47 53 45 40 47 48 46 36 41 45 44
Gorenjska 56 56 46 45 61 53 49 53 46 55 50 43 51 49
Primorsko-notranjska 97 79 111 72 80 72 67 65 89 72 52 64 81 68
Goriška 69 59 65 52 73 76 58 62 68 71 49 54 65 61
Obalno-kraška 69 76 61 67 74 64 54 76 61 69 51 48 64 61
Slovenia 56 62 55 58 67 65 56 63 61 62 52 52 60 58
Slika ZD18-3: Stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal (J00-J99) v državah Evrope v letu 2019
Viri:

EUROSTAT (29. 08. 2022)

Prikaži podatke
2019 [Stopnja umrljivosti ]
Finska 32,97
Latvija 39,14
Litva 41,46
Estonija 43,74
Slovenija 52,38
Hrvaška 56,10
Švedska 59,13
Francija 59,14
Avstrija 59,79
Bolgarija 60,22
Italija 67,28
Nemčija 70,47
Slovaška 78,55
Nizozemska 79,26
EU 79,73
Poljska 81,68
Luksemburg 83,74
Češka 86,42
Španija 87,83
Madžarska 89,11
Romunija 96,42
Grčija 99,36
Belgija 102,71
Portugalska 105,33
Ciper 106,32
Danska 112,36
Malta 112,52
Irska 115,47
Velika Britanija 134,47
Slika ZD18-4: Pričakovane spremembe v celotni umrljivosti za starost 30 let in več ter pričakovano podaljšanje življenjske dobe v nekaterih slovenskih občinah, izbrane občine, Slovenija, 2012
Viri:

ARSO, 2015 (1. 09. 2020)

Prikaži podatke
Dejansko št. smrti [število smrti] Celotna umrljivost pri obstoječem onesnaženju [število smrti] Zmanjšanje celotne umrljivosti (%), če bi bilo onesnaženje s PM2,5 nižje za 5 µg/m3 [delež] Podaljšanje življ. dobe (leta), če bi bilo onesnaženje s PM2,5 nižje za 5 µg/m3 [leta] Zmanjšanje celotne umrljivosti (%), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 µg/m3 [delež] Podaljšanje življ. dobe (leta), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 µg/m3 [leta]
Celje 440 12,90 3 0,30 6,60 0,80
Kranj 415 11,20 2,90 0,30 4,60 0,60
Ljubljana 2255 11,90 2,90 0,40 4,70 0,60
Maribor 1227 15,60 2,90 0,30 5,90 0,70
Murska Sobota 217 15,60 2,80 0,30 5,50 0,60
Nova Gorica 337 14,80 3 0,30 4,20 0,50
Novo mesto 320 13,40 2,80 0,30 5,60 0,60
Hrastnik 102 14,60 12,90 0,40 3,90 0,50
Trbovlje 183 15,10 2,70 0,30 7,10 0,80
Zagorje 190 16,50 2,60 0,30 6,80 0,90
Koper 399 12,50 2,80 0,30 3,80 0,30
Velenje 245 11,90 2,90 0,20 3,30 0,20

Cilji

- Ukrepi za spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije pri ogrevanju stavb (daljinsko ogrevanje in oskrba s plinom; ukrepi na področju gospodinjskih ogrevalnih naprav, lokalni energetski koncepti; zagotavljanje informacij in spodbujanje zmanjšanja toplotnih izgub v stavbah; natančen register malih kurilnih naprav).

- Ukrepi na področju prometa (izvajanje prometne politike v mestih - več hoje in kolesarjenja, večja uporaba javnega prevoza, omejitve uporabe avtomobilov; upravljanje prometa na državnih cestah in na mestnih območjih; ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja z uporabljenimi vozili v javnem potniškem prometu, komunalnih storitvah in mestni upravi z uvedbo čistejših vozil; spodbujanje električne mobilnosti).

- Ukrepi na drugih področjih (uvedba sistemov ravnanja z okoljem; zmanjšanje ubežnih emisij; zmanjšanje prahu z odlagališč, gradbišč in cestnih površin podjetij; širjenje zelenih površin v mestih; izobraževanje).


V Sloveniji se je umrljivost zaradi bolezni dihal v letih 2017–2021 znižala (47/100.000) v primerjavi z leti 2012–2016 (63/100.000), predvsem na račun znižanja umrljivosti v zadnjih dveh letih. V zadnjih dveh letih moramo nujno upoštevati smrti zaradi COVID 19, kar je povzročilo upad umrljivosti zaradi bolezni dihal (Ugarte et al 2022). Zmanjšana umrljivost v letu 2020 in 2021 je bila zabeležena v vseh statističnih regijah (z izjemo jugovzhodne Slovenije v letu 2020).

Če bi znižali onesnaženost zraka z delci PM10 in/ali s PM2,5 za 5 µg/m3 oziromaza 10 µg/m3 bi se le te spremembe najbolj odražale v Hrastniku, Zasavju in Trbovljah, kar je logično, saj so te tri regije najbolj onesnažene z onesnaževali zunanjega zraka. V drugih regijah bi se življenjska doba podaljšala za okrog 0,3 leta, umrljivost pa znižala za povprečno 3 % pri zmanjšanju PM2,5 za 5 µg/m3. Pri zmanjšanju PM2,5 za 10 µg/m3 pa bi se življenjska doba zvišala za povprečno 0,6 leta in umrljivost znižala za povprečno 4,5 %.

Bolezni dihal predstavljajo več kot 6 % globalnega bremena bolezni in so vzrok za več umrljivosti in obolevnosti kot vsa maligna obolenja skupaj, saj predstavljajo 13 % vseh obiskov v bolnišnicah. Bolezni dihal lahko povzročajo dejavniki tveganja, kot so onesnaženost zraka, prenatrpanost in slabe bivanjske razmere. Raziskave so pokazale, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča verjetnost za bolezni dihal, kot so alergije, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in pljučni rak, posebno pri otrocih in starejših (NIEHS, 2007).

Visoka prevalenca kajenja (okoljska onesnaženost s tobačnim dimom) in nizka precepljenost proti influenci in pneumokoknim okužbam sta prav tako pomembna dejavnika za umrljivost zaradi bolezni dihal. Nekateri od zgornjih dejavnikov so močno povezani s socialno-ekonomskim pomanjkanjem. Poleg tega je revščina povezana z dvajsetkratnim porastom relativnega bremena okužb pljuč, ki prizadenejo zelo mlade in zelo stare prebivalce (Stewart et al., 2008). Študije, ki so jih opravili v evropskih državah so pokazale, da imajo otroci iz revnejših družin dvakrat večjo verjetnost izpostavljenosti tobačnemu dimu kot njihovi bogatejši vrstniki (UN Regional Information Centre for Western Europe, 2010). Tudi epidemiološka študija, ki so jo izdelali v Angliji, je pokazala, da je povečana hospitalizacija zaradi bolezni dihal močno povezana s socialno neenakostjo (Hawker et al., 2003). Slabše bivalne razmere, vključno z nezadostnim ogrevanjem, slabo prezračenostjo in prenatrpanostjo, prav tako sodijo med poglavitne dejavnike za bolezni dihal. Slaba izolacija prispeva k večji stopnji umrljivosti zaradi bolezni dihal pozimi (Clinch, Healy, 2000). Slabo prezračevanje in prenatrpanost povzročata širjenje bolezni dihal, kot sta influenca in tuberkuloza in tako povečanje bremena bolezni dihal.

Umrljivost zaradi bolezni dihal v Evropi upada. Tak vzorec se je pojavil v mnogih deželah z visoko stopnjo umrljivosti, kot sta Irska in Anglija. Kljub temu stopnja v teh deželah ostaja znatno večja kot v ostalih delih Evrope. Ugotovljeno je bilo, da je Irska ena izmed dežel z najvišjo stopnjo umrljivosti pozimi (Healy, 2002). Ekstremni vremenski pogoji povzročajo poslabšanje bolezni dihal, npr. astme in pljučnice, čeprav je to lahko tudi posledica drugih dejavnikov, kot sta podhladitev ali slabe bivanjske razmere. Umrljivost zaradi bolezni dihal je močno povezana z onesnaženim zrakom s finimi prašnimi delci, vključno s sulfati, v koncentraciji več kot 74 µg/m3 (WHO, 2006). Študija, ki je potekala v Angliji, je pokazala, da je povečanje koncentracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku za 10 µg/m3, povezano s 102 % tveganjem za umrljivost dojenčkov (Hajat et al., 2007). V letu 1999 je bila objavljena Direktiva za omejitev vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev (PM) in svinca v okoljskem zraku (Council Directive, 1999). Posledično so ugotovili zmanjšanje umrljivosti za 9/100.000 prebivalcev, od leta 1999 (62,9) do leta 2001 (53,9). Čeprav je to zmanjšanje lahko tudi posledica drugih dejavnikov, je upoštevanje Direktive verjetno glavni razlog za to.


Metodologija

Cilji povzeti po: Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development, Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15), WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide, Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (2009), Prevention and control of noncommunicable diseases: guidelines for primary health care in low resource settings (WHO, 2012), Akcijski načrt za izvajanje strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020.

 

Podatki za Slovenijo

 

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 2012–2021. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. l. RS, št. 65/00, 47/15, 31/18). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti zaradi bolezni dihal (MKB J00-J99), ki so zajeti v bazi podatkov NIJZ. Podatki za prebivalstvo so predstavljeni za obdobje 2012–2021. Podatki se zbirajo na polletni ravni. Podatki za koncentracije PM2,5 in PM10so predstavljeni za leto 2012. Podatki se zbirajo na dnevni ravni.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o umrljivosti zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev. Podatki za koncentracije PM2,5 in PM10 so obdelani kotje navedeno pri kazalcu Onesnaženost zraka z delci (pod metodologijo, dostopno na http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/onesnazenost-zraka-z-delci-pm10-pm25-4)

 

 

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) za boleznimi dihal, Slovenija

 

št. smrti/100.000 prebivalcev

NIJZ, 2013–2022; SURS, 2013–2022

 

2012–2021

Oktober tekočega leta za preteklo leto

Letno

1.9.2022

da

Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) zaradi bolezni dihal v Sloveniji, po statističnih regijah (NUTS3)

 

št. smrti/100.000 prebivalcev

NIJZ, 2013–2022

 

2012-2021

Pričakovane spremembe v celotni umrljivosti za starost 30 let in več ter pričakovano podaljšanje življenjske dobe v nekaterih slovenskih občinah, če bi se onesnaženost zraka z delci PM2,5 zmanjšala za 5 oz. na 10 µg/m3, Slovenija

 

%, leta

ARSO, 2015

 

2012

 

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

 

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki se zbirajo na letni ravni.

Podatkovni viri

 

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal v državah Evrope

 

št. smrti/100.000 prebivalcev

EUROSTAT, 2022

 

2019

 

Letno

1.9.2022

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. ARSO - Agencija RS za okolje, 2015. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2014. Ljubljana, ARSO. Dostopno na: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/porocilo_2014.pdf
  2. Clinch JP, Healy JD, 2000. Housing standards and excess winter mortality. J Epidemiol Community Health 2000; 54:719-720.
  3. Council Directive 1999/30/EC of 22 April 1999 relating to limit values for sulphur dioxide, nitrogen and oxides of nitrogen, particulate matter and lead in ambient air. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:31999L0030…. (accessed 7. Oct. 2016).
  4. Directives 2008/50/EC of the European Parliament and of the Council of 21 May 2008 on ambient air quality and cleaner air for Europe. Official Journal of the European Union, Vol. 51, 11 June 2008. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32008L0050&from=EN.
  5. EUROSTAT, 2022. Causes of death statistics - standardised death rate by NUTS 2 region of residence. Dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/HLTH_CD_ASDR2__custom_3269698/settings_1/table?lang=en  
  6. Hajat S, Armstrong B, Wilkinson P, Busby A, Dolk H, 2007. Outdoor air pollution and infant mortality: analysis of daily time-series data in Ten English Cities. J Epidemiol Community Health 61:719- 22.
  7. Hawker JI, Olowokure B, Sufi F, Weinberg J, Gill N, Wilson RC, 2003. Social deprivation and hospital admission for respiratory infection: an ecological study. Respiratory Medicine 97 (11): 1219-1224.
  8. Healy JD, 2002. Excess winter mortality in Europe: a cross country analysis identifying key risk factors. J Epidemiol Community Health 2003;57:784-789.
  9. NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2013-2022. Zdravniško poročilo o umrli osebi. Ljubljana, NIJZ.
  10. NIEHS - National Institute of Environmental Health Sciences, 2007. Air pollution and Respiratory diseases.
  11. SURS - Statistični urad Republike Slovenije, 2013-2022. Prebivalstvo po statističnih regijah. Ljubljana, SURS.
  12. Stewart L, Saunders P, Kemm J, 2008. Children‘s Environment and Health Action Plan (CEHAP): Pilot Environmental Health Indicators ToolkitConsultation Document
  13. United Nations Regional Information Centre for Western Europe (2010). Twenty years of environmental and health in Europe: trends and gaps. Dostopno na: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0013/103513/544E_FS-ParmaOpening.pdf?ua=1.
  14. Vlada RS, 2009. Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (Vlada RS; EVA2009-2511-0021), z dne 3. 11. 2009.  Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/op_onesnazevanje_pm10.pdf.
  15. Ugarte MP, Achilleos S, Quattrocchi A, et al. Premature mortality attributable to COVID-19: potential years of life lost in 17 countries around the world, January-August 2020. BMC Public Health. 2022;22(1):54. Published 2022 Jan 9. doi:10.1186/s12889-021-12377-1
  16. WHO – World Health Organization, 2006. Air quality guidelines. Global update 2005. Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide. Dostopno na: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/78638/E90038.pdf.
  17. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18.