KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj. V obdobju 2009-2012 se je učinkovitost rabe energije zelo povečala, zlasti na račun povečanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje in povečanja učinkovitosti velikih gospodinjskih aparatov.


Kazalec prikazuje razdelitev rabe energije v gospodinjstvih glede na namen rabe (ogrevanje, priprava tople vode, kuhanje, raba energije v gospodinjskih aparatih ter ostalo). Dodatno kazalec prikazuje gibanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih.

Energetska učinkovitost vpliva na rabo energijo. Povečanje energetske učinkovitosti vpliva ob enaki aktivnosti na zmanjšanje rabe energije. Če povečanje energetske učinkovitosti vpliva na povečanje aktivnost se zgodi t.i. povratni učinek (»rebound effect«).


Grafi

Slika EN28-1: Struktura rabe končne energije po namenih rabe ob preračunu rabe energije za ogrevanje na povprečno hladno zimo
Viri:

EUROSTAT, 2013

Prikaži podatke
2009 2010 2011 2012
Ogrevanje % 65.8 65.2 65.2 65
Priprava tople vode % 17.5 17.6 17.7 18
Kuhanje % 4.1 4.1 4.1 4.2
Razsvetljava % 1.8 1.8 1.7 1.7
Veliki gospodinjski aparati % 6.6 6.7 6.7 6.7
Ostala raba % 4.2 4.7 4.6 4.4
Slika EN28-2: Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za celotno rabo energije v gospodinjstvih ter glavne namene rabe energije
Viri:

SURS, IJS-CEU, 2013

Prikaži podatke
2009 2010 2011 2012
Gospodinjstva - SKUPAJ 2009=100 100 97.2 96.1 94.1
Ogrevanje 2009=100 100 96.4 95.1 92.7
Topla voda 2009=100 100 99.1 99.4 99.1
Veliki gospodinjski aparati 2009=100 100 98.4 96.2 93.7
Slika EN28-3: Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za velike gospodinjske aparate
Viri:

SURS, IJS-CEU, 2013

Prikaži podatke
2009 2010 2011 2012
Hladilniki (tudi kombinirani) 2009=100 100 97.7 95.4 93
Zamrzovalniki 2009=100 100 96.5 92.5 88.5
Pralni stroji 2009=100 100 95.2 91 87.2
Sušilni stroji 2009=100 100 97.9 95.8 93.7
Pomivalni stroji 2009=100 100 98 96.5 94.8
TV 2009=100 100 104.7 106.1 105.8

Cilji

Povečanje učinkovitosti rabe energije v gospodinjstvih mora biti tako, da omogoča doseganje naslednjih ciljev:

  • 9 % prihranek rabe končne energije do leta 2016;
  • 25 % delež obnovljivih virov energije v  bruto rabi končne energije do leta 2020
  • izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020.
  • Po predlogu novega Nacionalnega energetskega programa bi morala biti raba energije v gospodinjstvih leta 2020 za 21 % nižja kot leta 2010, da bodo cilji doseženi. Ocena učinkov temelji na analizi scenarijev do leta 2030. (Urbančič, et al, 2011)

V gospodinjstvih se daleč največ energije porabi za ogrevanje stanovanj. Po preračunu na povprečno hladno zimo je raba energije leta 2009 znašala 36,4 PJ, kar je predstavljalo 65,8 % rabe energije v gospodinjstvih. Do leta 2012 se je raba zmanjšala za 4 % na 34,9 PJ, delež pa na 65 %. Po deležu v rabi energije sledi priprava tople vode, ki je leta 2009 predstavljala 17,5%, leta 2012 pa 18 %. Naslednji so veliki gospodinjski aparati, kjer so upoštevani hladilniki (tudi kombinirani), zamrzovalniki, pralni, sušilni in pomivalni stroji ter televizije. Leta 2009 je njihov delež znašal 6,6 %, do leta 2012 pa se je minimalno povečal na 6,7 %. Dobre 4 % energije se je porabilo za kuhanje, slaba 2 % pa za razsvetljavo. Preostanek energije (leta 2009 4,2 %, leta 2012 4,4 %) je bilo porabljene v malih gospodinjskih aparatih, za hlajenje stanovanj, za pogon črpalk v centralnem ogrevanju in ostale namene.

Skupna raba energije v gospodinjstvih se je po preračunu na povprečno hladno zimo v obdobju 2009-2012 zmanjšala za 3,1 %. Zmanjšanje je bilo posledica izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije – povečanje učinkovitosti rabe energije, po drugi strani pa je negativno na zmanjšanje rabe energije vplivalo povečanje števila prebivalcev (za 0,3 % v obdobju 2009-2012), povečanje ogrevalne površine (za 3,3 %), povečanje števila električnih aparatov (število velikih gospodinjskih aparatov se je povečalo za 6,2 %). Sama učinkovitost rabe energije v gospodinjstvih se je v enakem obdobju povečala za 5,9 %. K temu je največ prispevalo povečanje učinkovitosti pri ogrevanju prostorov, ki je znašalo 7,3 %, in je posledica energetskih prenov stavb ter tudi zamenjav sistemov ogrevanja, ter povečanje učinkovitosti velikih gospodinjskih aparatov, ki je znašalo 6,3 %. Najbolj se je povečala pri pralnih strojih (za 12,8 %) in zamrzovalnikih z 11,5 %, sledijo hladilniki s 7,0 %, sušilni stroji s 6,3 % ter pomivalni stroji s 5,2 %. Raba energije na aparat se je povečala samo pri televizorjih, kar je posledica povečevanja površine televizorjev, in sicer za 5,8 %. Učinkovitost priprave tople vode se je povečala za 0,9 %, kar je predvsem posledica zamenjav sistemov ogrevanja. Raba energije za kuhanje na prebivalca se je zmanjšala za 0,9 %, raba energije za razsvetljavo na uporabno površino stanovanj pa se je v obdobju 2009-2012 zmanjšala za 11,5 %, kar lahko pripišemo predvsem zamenjavi starih neučinkovitih žarnic z učinkovitejšimi kompaktnimi sijalkami.

Raba energije za ogrevanje in pripravo tople vode se usmerja s predpisi o energetski učinkovitosti stavb preko minimalnih zahtev. Zadnji nacionalni predpis s tega področja je Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, na nivoju EU pa Direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Glavni zahtevi direktive sta: po 31.12.2020 bodo morale biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (velik del energije bo moral priti iz obnovljivih virov, stavba bo morala biti zelo učinkovita), države članice morajo pripraviti nacionalne načrte za povečanje deleža skoraj nič energijskih stavb. Leta 2012 sprejeta direktiva o energetski učinkovitosti državam članicam med drugim nalaga, da morajo do 30.4.2014 pripraviti strategijo za obnovo stavb. Poleg tega bil na nivoju EU leta 2013 sprejet predpis, ki bo določal minimalne učinkovitosti za naprave za ogrevanje in pripravo tople vode v okviru predpisov za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (direktiva 2009/125/ES) ter tudi označevanje teh naprav podobno kot pri velikih gospodinjskih aparatih. Na področju porabnikov električne energije je EU naredila velik korak naprej glede njihove učinkovitosti s predpisi za minimalno energetsko učinkovitost, ki trenutno veljajo za digitalne sprejemnike (»set top box«), televizijske sprejemnike, porabo naprav v stanju pripravljenosti, sobne klimatske naprave, polnilce, hladilnike, zamrzovalnike, pomivalne, sušilne in pralne stroje, razsvetljavo, računalnike in strežnike, sesalce, kuhališča in pečice. Hkrati usmerja porabnike pri nakupu z označevanjem energetske učinkovitosti naprav. Obvezno označevanje, ki je bilo prenovljeno, velja za televizijske sprejemnike, sobne klimatske naprave, hladilnike, zamrzovalnike, pomivalne, sušilne in pralne stroje, razsvetljavo, sesalce, kuhališča in pečice. V prihodnje se bo seznam naprav še povečal. Finančna sredstva za ukrepe učinkovite rabe energije podeljuje Ekosklad, od leta 2012 dalje pa tudi veliki dobavitelji energije končnim uporabnikom.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:  Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06), Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016, direktivi (2009/28/ES) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter podnebno-energetskem svežnju.
Izvorna baza podatkov: SURS (raba energije v gospodinjstvih) in modelski podatki IJS-CEU.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS, IJS-CEU.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2.11.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o rabi energije v gospodinjstvih po namenu rabe so pridobljeni iz spletne aplikacije SURS. Na voljo se le podatki za obdobje 2009-2012, ker pred letom 2009 raba energije ni bila modelirana.
Podatki o porabi energije in goriv po namenu in vrsti energetskega vira, o rabi električne energije ter o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode so bili izračunani s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih (Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost). Vhodni podatki za model so bili rezultati Ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih in podatki o oskrbi z energijo, ki so bili zbrani v drugih statističnih raziskovanjih s področja energetike. Modelski podatki se objavljajo letno, podatki o opremljenosti stanovanj z električnimi aparati, žarnicami, o avtomobilih ipd. pa se objavljajo v letih, ko se izvaja anketa (predvidoma vsako tretje leto).
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deležev posameznih namenov rabe v skupni rabi energije v gospodinjstvih je bila skupna raba energije v gospodinjstvih imenovalec, števec pa je bila raba energije po namenih.

Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko).

Učinkovitost rabe energije je ocenjena z uporabo kazalca ODEX, ki je bil razvit v okviru evropskega projekta ODYSSEE-MURE. Kazalec združuje gibanje intenzivnosti za različne namene rabe energije. Izračunan je na podlagi gibanja intenzivnosti rabe energije za ogrevanje, pripravo tople vode, kuhanje, razsvetljavo in velike gospodinjske aparate. Uporabljene so naslednje intenzivnosti: za ogrevanje in razsvetljavo raba energije na uporabno površino v gospodinjstvih, za toplo vodo in kuhanje raba energije na prebivalca ter za velike gospodinjske aparate rabo energije na aparat.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec omogoča enostavno spremljanje učinkovitosti rabe energije v gospodinjstvih.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Izračuni rabe energije po namenih temeljijo na številnih predpostavkah o stanju stavbnega fonda, stanju naprav za ogrevanje in pripravo tople vode ter lastništvu in uporabi gospodinjskih aparatov. Zato podatki predstavljajo najboljšo možno oceno, nikakor pa ne natančnih podatkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. EEA, 2012. Energy efficiency and energy consumption in the household sector (ENER 022). Dostopno prek: http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/energy-efficiency-and….
  2. EU, 2010. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Dostopno prek: 2010/31/EU) (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32010L0031:…
  3. Okopol, 2012. Spletna stran s pregledom aktivnosti na področju minimalnih zahtev in označevanja aparatov. Dostopno prek: http://www.eup-network.de/product-groups/.
  4. EU, 2012. Direktiva o energetski učinkovitosti 2010/31/EU)(2012/27/EU). Dostopno prek: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:315:000….

Related indicators