KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letih, ko je zaradi pomladanskih pozeb ali poletne suše hrane v naravi manj, je pritisk prostoživečih živalskih vrst na človeške dobrine običajno večji. V letu 2019 smo obravnavali 1301 takšnih škodnih dogodkov, kar je za 76 % več kot v letu 2018. Za 1173 vloženih zahtevkov je bilo odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 570.580,39 EUR za škodo, ki so jo povzročile živali 28 zavarovanih vrst. Škodo na premoženju so lastniki opažali večinsko v obdobju od julija do novembra. Najpogostejša povzročitelja sta bila volk in rjavi medved, škoda pa je bila najpogosteje povzročena na drobnici. V letu 2019 sta se volk in rjavi medved pojavila tudi na območjih, kjer njuna prisotnost prej ni bila zaznana, zato je na teh območjih zaradi manj ustrezne zaščite premoženja večkrat prišlo do nepričakovanih škod. Zaradi napadov velikih zveri na rejne živali, so rejci pogosteje iskali vire financiranja dodatnih zaščitnih ukrepov tako na kmetijskem kot na okoljskem ministrstvu, izrazitejša pa je bila tudi zahteva kmetov po zmanjšanju velikosti populacije volka in rjavega medveda z odstrelom.


Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Prikazani so škodni dogodki in vrednost izplačanih sredstev glede na vrsto povzročitelja oziroma glede na področje škode. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06). Kazalec se ohranja tudi v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20).


Grafi

Slika NB07-1: Škoda, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali leta 2019
Viri:

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Slika NB07-2: Število opaženih škodnih dogodkov po mesecih, v obdobju od 2005 do 2019
Viri:

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke
2005 [število] 2006 [število] 2007 [število] 2008 [število] 2009 [število] 2010 [število] 2011 [število] 2012 [število] 2013 [število] 2014 [število] 2015 [število] 2016 [število] 2017 [število] 2018 [število] 2019 [število]
januar 7 26 30 50 37 27 23 28 14 22 22 22 33 31 29
februar 7 31 40 58 33 49 28 35 16 16 13 26 29 13 28
marec 22 49 59 41 52 64 55 34 49 31 38 45 53 37 47
april 42 55 86 99 62 69 59 56 56 54 36 50 45 42 72
maj 58 94 121 107 76 122 88 96 94 103 43 86 75 87 97
junij 93 106 82 118 71 108 76 104 61 96 31 56 82 55 98
julij 117 93 123 163 110 115 84 163 64 98 66 68 103 55 138
avgust 223 149 182 218 127 165 147 269 89 149 90 91 166 98 179
september 245 210 191 295 158 268 131 242 147 217 182 116 263 122 241
oktober 169 144 130 205 109 215 105 147 80 137 133 93 157 88 186
november 70 75 82 111 79 105 72 98 41 60 51 71 86 61 108
december 29 36 58 73 38 30 35 23 23 30 19 23 25 37 78
Slika NB07-3: Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali od leta 2005 do 2019
Viri:

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke
rjavi medved [število] volk [število] ris [število] dihur [število] krokar [število] drugo [število] skupaj [število]
2005 817 61 28 28 102 25 1061
2006 589 165 16 23 185 19 997
2007 294 354 7 17 282 144 1098
2008 625 420 17 38 366 72 1538
2009 379 427 21 45 33 47 952
2010 629 555 8 41 29 75 1337
2011 316 443 7 24 33 80 903
2012 702 349 2 51 47 144 1295
2013 408 150 0 43 35 98 734
2014 577 212 0 55 52 117 1013
2015 394 114 1 39 45 131 724
2016 368 100 1 55 75 148 747
2017 511 172 2 58 103 271 1117
2018 184 189 1 43 82 227 726
2019 446 337 1 77 127 313 1301
Slika NB07-4: Delež odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, glede na povzročitelja, zavarovano vrsto živali
Viri:

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke
rjavi medved [EUR] volk [EUR] ris [EUR] dihur [EUR] krokar [EUR] drugo [EUR] skupaj [EUR] - rjavi medved [%] volk [%] ris [%] dihur [%] krokar [%] drugo [%]
2005 194865,56 30050,26 6501,33 4267,96 15075,32 9313,57 260074 74,93 11,55 2,50 1,64 5,80 3,58
2006 145159,81 87841,58 3280,77 5031 39380,84 8099,82 288793,82 50,26 30,42 1,14 1,74 13,64 2,80
2007 81866,39 203336 1161,47 4750,02 52639,86 11732,66 355486,40 23,03 57,20 0,33 1,34 14,81 3,30
2008 170648,97 279371,18 3712,21 14680,57 67172,24 43253,24 578838,41 29,48 48,26 0,64 2,54 11,60 7,47
2009 149910,32 270706,30 3856,29 20888,46 13745,66 14661,94 473768,97 31,64 57,14 0,81 4,41 2,90 3,09
2010 252496,68 333685,90 1263,75 9956,05 12377,61 29063,45 638843,44 39,52 52,23 0,20 1,56 1,94 4,55
2011 113703,14 251486,68 975 3254,83 36156,70 37499,45 443075,80 25,66 56,76 0,22 0,73 8,16 8,46
2012 232339,10 191879,75 150 6047,32 9392,97 130512,33 570321,47 40,74 33,64 0,03 1,06 1,65 22,88
2013 145066,14 89246,18 0 4388,50 13229,81 60548,79 312479,42 46,42 28,56 0 1,40 4,23 19,38
2014 192206,02 140594,94 0 4768,46 24107,28 90115,09 451791,79 42,54 31,12 0 1,06 5,34 19,95
2015 147866,08 83914,30 168,75 4729,07 8353,03 58316,16 303347,39 48,74 27,66 0,06 1,56 2,75 19,22
2016 136126,03 63481,84 24,86 5559,91 10104,10 47888,60 263185,34 51,72 24,12 0,01 2,11 3,84 18,20
2017 164917,36 159246,16 1434,97 5886,09 19539,09 171952,33 522976 31,53 30,45 0,27 1,13 3,74 32,88
2018 58074,66 127771,70 0 9588,15 13252,28 101336,13 310022,92 18,73 41,21 0 3,09 4,27 32,69
2019 138884,20 244656,33 181,50 7604,71 20114,31 159139,34 570580,39 24,34 42,88 0,03 1,33 3,53 27,89
Slika NB07-5: Število škodnih dogodkov glede na področje škode
Viri:

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke
drobnica [število primerov] sadjarstvo [število primerov] pridelava krme (bale) [število primerov] poljedelstvo [število primerov] perutnina [število primerov] čebelarstvo [število primerov] drugo [število primerov]
2005 353 139 120 225 32 79 113
2006 526 138 86 76 25 73 73
2007 726 67 59 34 25 13 174
2008 862 168 112 165 55 69 222
2009 544 100 84 73 52 32 116
2010 753 172 106 99 49 68 138
2011 576 68 67 49 38 30 100
2012 563 182 119 114 73 87 220
2013 302 84 49 45 61 76 157
2014 347 120 91 130 78 89 269
2015 221 90 83 77 54 64 179
2016 240 78 74 51 75 85 180
2017 363 110 81 132 75 100 346
2018 309 56 44 39 72 28 188
2019 456 113 79 129 98 89 365
Slika NB07-6: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, glede na področje škode
Viri:

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke
drobnica [EUR] sadjarstvo [EUR] pridelava krme (bale) [EUR] poljedelstvo [EUR] perutnina [EUR] čebelarstvo [EUR] drugo [EUR] skupaj [EUR] - drobnica [% (EUR)] sadjarstvo [% (EUR)] pridelava krme (bale) [% (EUR)] poljedelstvo [% (EUR)] perutnina [% (EUR)] čebelarstvo [% (EUR)] drugo [% (EUR)]
2005 104732,72 18804,40 20277,81 27698,62 4297,36 43352,85 40910,23 260073,99 40,27 7,23 7,80 10,65 1,65 16,67 15,73
2006 171839,87 20813,47 17298,94 10736,22 5121,28 34406,69 28577,82 288794,29 59,50 7,21 5,99 3,72 1,77 11,91 9,90
2007 279044,26 13260,36 9491,37 5099,31 5221,91 7908 35461,19 355486,40 78,50 3,73 2,67 1,43 1,47 2,22 9,98
2008 347837,59 46712,49 18263,50 20647,28 15017,58 32411,20 97948,77 578838,41 60,09 8,07 3,16 3,57 2,59 5,60 16,92
2009 325990,32 25703,23 15277,48 15264,71 20996,97 11396,90 59139,36 473768,97 68,81 5,43 3,22 3,22 4,43 2,41 12,48
2010 455051,65 38309,13 15868,08 20670,24 10988,88 37460,97 60494,49 638843,44 71,23 6,00 2,48 3,24 1,72 5,86 9,47
2011 296576,18 19053,13 20448,02 24070,60 4815,36 11186,83 66925,68 443075,80 66,94 4,30 4,62 5,43 1,09 2,52 15,10
2012 291436,80 29892,64 14412,79 68068,72 9538,41 38016,56 118955,55 570321,47 51,10 5,24 2,53 11,94 1,67 6,67 20,86
2013 135365,60 17459,38 6695,04 15890,79 4372,04 35723,39 96973,18 312479,42 43,32 5,59 2,14 5,09 1,40 11,43 31,03
2014 159195,04 22901,54 11676,88 38453,10 6468,40 62095,74 151001,09 451791,79 35,24 5,07 2,58 8,51 1,43 13,74 33,42
2015 102739,60 16722,49 17363,74 10353,72 5614,04 40497,30 110056,50 303347,39 33,87 5,51 5,72 3,41 1,85 13,35 36,28
2016 89272 14152,23 13461,08 8806,30 6171,35 51381,71 79940,67 263185,34 33,92 5,38 5,11 3,35 2,34 19,52 30,37
2017 179952,77 43943,49 14925,96 38607 6814,05 42903,08 195829,65 522976 34,41 8,40 2,85 7,38 1,30 8,20 37,45
2018 128766,30 29304,02 9205,89 7209,61 11076,74 16863,10 107597,26 310022,92 41,53 9,45 2,97 2,33 3,57 5,44 34,71
2019 211903,99 28044,11 10623,60 31657,80 8098,65 45876,42 234375,82 570580,39 37,14 4,92 1,86 5,55 1,42 8,04 41,08
Slika NB07-7: Število vzpostavljenih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode, ki jih je od leta 2015 pri oškodovancih sofinancirala Agencija RS za okolje
Viri:

Evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2021 (20. 05. 2021)

Prikaži podatke
vložene vloge [število] izvedeni ukrep [število] št. vzpostavljenih ukrepov [število]
2015 10 6 6
2016 2 3 9
2017 29 8 17
2018 27 28 45
2019 31 16 61

Cilji

  • Dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin zaradi škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode;
  • določitev ukrepov zmanjševanja konfliktov zaradi preobilja razpoložljive hrane v naravi (npr. smetišča, organska onesnaženja);
  • določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje škode, s posebnim poudarkom na zmanjševanju konfliktov zaradi stikov človeka z velikimi zvermi;
  • pomembno je tudi zagotavljanje trajnostne rabe in poseganja v populacije (katerekoli vrste), s katerima se ne ogroža njihovega ugodnega stanja ohranjenosti;
  • kazalec uspeha je zmanjšanje škodnih primerov.

Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20, v nadaljevanju ZON) določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kot dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.

Agencija RS za okolje vodi elektronsko evidenco o škodi, ki so jo na premoženju povzročile živali prostoživečih zavarovanih vrst, in ukrepih za preprečitev nadaljnje škode. Evidenca je v pomoč pri reševanju odškodninskih zahtevkov, uporablja se za podporo procesu izplačila odškodnin, statistične analize ter za sprejemanje in izvajanje ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju in drugih s tem povezanih dejavnosti ministrstva. Iz evidence tako izhaja, da smo od leta 2008 do leta 2019 obravnavali škodne dogodke, ki so jih povzročile živali 47 zavarovanih prostoživečih vrst, in sicer 14 vrst sesalcev in 33 vrst ptic.

Čeprav je seznam vrst povzročiteljev med pticami daljši, pa so bili sesalci večkrat prepoznani kot povzročitelji škodnih dogodkov. V obdobju od leta 2008 do 2019 so v 12.501 obravnavanih škodnih dogodkih v 82 % škodo povzročili sesalci, v 17 % pa so bile povzročiteljice ptice. V 1 % vseh obravnavanih škodnih dogodkih povzročitelja ni bilo mogoče določiti. Delež škodnih dogodkov po posameznih vrstah je različen, med sesalci sta najpogostejša povzročitelja rjavi medved (Ursus arctos) in volk (Canis lupus), med pticami pa krokar (Corvus corax).

V letu 2019 smo obravnavali 1380 zahtevkov 935 oškodovancev za 1301 škodnih dogodkov, ki so jih povzročile živali zavarovanih vrst. V primerjavi z letom 2018 je bilo škodnih dogodkov za 76 % več. Škodo so povzročile živali 28 zavarovanih vrst, 8 vrst sesalcev in 20 vrst ptic.

Rjavi medved in volk sta bila v letu 2019 povzročitelja v 60 % vseh škodnih dogodkov, za katere je bilo izplačanih 67 % vseh sredstev namenjenih za odškodnine. Krokar je bil v letu 2019 povzročitelj v 10 % škodnih dogodkov, za katere je bilo izplačanih 3,5 % denarnih sredstev namenjenih za odškodnine.

Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja v letu 2019 opazili predvsem v obdobju od maja do novembra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so bili zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (največkrat neustrezno varovanje premoženja). V letu 2019 je bilo zavrnjenih 149 zahtevkov (11 %), od tega v 18 primerih povzročitelj škodnega dogodka ni bil izkazan.

Največ škodnih dogodkov je bilo v letu 2019 zabeleženih na drobnici, za kar je bilo namenjenih 73,3 % vseh finančnih sredstev. Najnižji izplačan znesek je bil 2,64 EUR za škodo, ki jo je povzročil rjavi medved na 30 kg krmne pese. Najvišji znesek 8.510,87 EUR je bil izplačan za uničeno folijo, s katero so bile prekrite vrtnine, in so jo poškodovale poljske vrane (Corvus frugilegus).

Čas reševanja zahtevkov je bil različen od 2 dni do več kot 2 leti za posamezen zahtevek, a več kot 80 % zahtevkov je bilo rešenih prej kot v pol leta.

Z izvedbo različnih projektov (Priprava strokovnih osnov za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi, LIFE+ SloWolf, LIFE DINALP BEAR), ki so bili vezani na temo sobivanja in ohranjanja velikih zveri, se je izkazalo, da je za preprečevanje nastanka škode ključnega pomena dobro varovanje rejnih živali. Primeri dobre prakse kažejo, da je pri varovanju ključna uporaba elektroograj, tudi v kombinaciji s pastirskimi psi.

Od leta 2005 do leta 2010 je država rejcem pomagala do ustreznih rešitev z razpisi za sofinanciranje elektroograj, od leta 2014 naprej pa sofinanciramo izvedbo ukrepa preprečevanja nadaljnje škode po velikih zvereh z dodatnimi elektromrežami in večžičnimi elektroograjami. Po drugem odstavku 92. člena ZON namreč lahko oškodovanec od ministrstva zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Oškodovanec in ministrstvo se sporazumeta o vrstah ukrepov in o načinu zagotovitve sredstev za izvedbo ukrepov. Višina sofinanciranega deleža je 80 %, ukrep pa mora biti vzpostavljen 5 let.

Od leta 2014 je opazen trend povečevanja števila oškodovancev, ki se odločijo in zaprosijo za sofinanciranje ukrepa. V letu 2019 smo, sofinancirali 16 ukrepov: 9 za zaščito čebelnjaka, 4 za zaščito drobnice, 2 za zaščito sadovnjaka in 1 ukrep za zaščito silažnih bal.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06)

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst temeljijo na 92. in 93. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20; v nadaljevanju ZON) in določbah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Uradni list RS, št.16/04, 120/06 – Odl.US, 17/08, 46/14-ZON-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.). Predlagana višina je določena v lestvici, ki jo potrdi minister, izplačila se izplačujejo na podlagi odškodninskih zahtevkov oškodovancev.Oškodovanci prijavijo škodo Zavodu za gozdove Slovenije. Materialna dejstva v postopku ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Pooblaščenec opravi ogled, izpolni zapisnik in predlaga sklenitev sporazuma na podlagi lestvice. V primeru, da se oškodovanec ne strinja s predlagano višino odškodnine, lahko na Agencijo RS za okolje posreduje odškodninski zahtevek z vlogo, ki jo mora dodatno obrazložiti, poleg pa priložiti dokazila s katerimi utemeljuje višino zahtevka.
Na podlagi 93.a člena ZON upravlja Agencija RS za okolje, kot organ v sestavi ministrstva, evidenco o oškodovancih, izvedenih zaščitah in ukrepih ter sklenjenih sporazumih o odškodninah
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Agencija RS za okolje vsako leto objavi poročilo o Analizi odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst, za predpreteklo leto, ker so takrat administrativni postopki večino zaključeni in so zato dostopni podatki.
Pomožni sloj za izris karte je Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, določen z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13 in 47/18). Sloj služi kot podlaga za namene odločanja.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Škoda, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali

Število škodnih dogodkov

ODSEV, 2021

2019

Podatki so razpoložljivi dnevno.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*s prejemom odškodninskih zahtevkov

20. 5. 2021

ne

Število opaženih škodnih dogodkov po mesecih

Število škodnih dogodkov

ODSEV, 2021

2005 - 2019

Podatki so razpoložljivi dnevno.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*s prejemom odškodninskih zahtevkov

20. 5. 2021

ne

Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali

Število škodnih dogodkov

ODSEV, 2021

Podatki so razpoložljivi dnevno.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*s prejemom odškodninskih zahtevkov

20. 5. 2021

ne

Delež odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, glede na povzročitelja, zavarovano vrsto živali

Odstotek izplačanih sredstev

ODSEV, 2021

2005 - 2019

Podatki so razpoložljivi dnevno po opravljeni administrativni proceduri.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*podatki so na voljo po administrativni proceduri in se spreminjajo dnevno

20. 5. 2021

ne

Število škodnih dogodkov glede na področje škode

Število škodnih dogodkov

ODSEV, 2021

2005 - 2019

Podatki so razpoložljivi dnevno.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

dnevno

20. 5. 2021

ne

Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, glede na področje škode

odstotek

ODSEV, 2021

2005 - 2019

Podatki so razpoložljivi dnevno po opravljeni administrativni proceduri.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*podatki so na voljo po administrativni proceduri in se spreminjajo dnevno

20. 5. 2021

ne

Število vzpostavljenih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode, ki jih je od leta 2015 pri oškodovancih sofinancirala Agencija RS za okolje

število

ODSEV, 2021

2015-2019

Podatki so razpoložljivi dnevno po opravljeni administrativni proceduri.

Kazalec se pripravi letno za predpreteklo leto

Dnevno*

*podatki so na voljo po administrativni proceduri in se spreminjajo dnevno

20. 5. 2021

ne

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

·         Ulamec, P. Nartnik I., 2006. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2005. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Žgavec R., Lah M., Emeršič B., Kranjc Sluga B., Žafran D., 2006. Strokovne osnove za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi, DLVKOS.

·         Ulamec, P., 2007. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2006. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Ulamec, P., 2008. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2007. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Ulamec, P., 2009. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2008. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Ulamec, P., 2010. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2009. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Ulamec, P., 2011. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2010. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Mavri, U., Žnidarič, S., 2013. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2011. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Mavri, U., Žnidarič, S., 2014. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2012. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Mavri, U., Žnidarič, S., 2015. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2013. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Mavri, U., Žnidarič, S., 2016. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2014. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         Mavri, U., Gašperšič, S., 2016. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2015. Ljubljana, Agencija RS za okolje.

·         LIFE+ SloWolf (2010-2013): Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji.

·         LIFE DINALP BEAR (1.7.2014-30.6.2019): Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah.

Pirnat A., Mavri U., Jeglič D., 2020. Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst: izvajanje in pregled obdobja 2008-2019. Naše okolje, mesečni bilten ARSO.


Related indicators