Kazalec delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi goriv v industriji opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote^*1, in sicer skupno v industriji ter ločeno za industrijo ETS in neETS. Z večjim deležem OVE, ki je lahko posledica tako izvajanja ukrepov za pospeševanje rabe OVE, kot tudi manjše rabe goriv v industriji, se zmanjšujejo izpusti CO₂. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije v industriji.

Opomba:

^*1   Električna energija in daljinska toplota sta izvzeti, ker je energetski sektor vključen v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov.

Industrija skupno

V industriji je delež OVE leta 2021 predstavljal 11 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostajal za 0,7 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2021 tako ni bil dosežen. Glede na predhodno leto se je delež OVE povečal za 1,4 odstotne točke, in sicer tako zaradi zmanjšanja skupne rabe goriv v industriji za 5,4 %, kot tudi zaradi povečanja rabe OVE za 8 %. V obdobju 2015–2021 se je delež OVE v rabi goriv povečal le malenkostno, za 0,1 odstotne točke. Skupna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote se je pri tem povečala za 5,1 %, raba OVE pa za 6,3 %.

V skupni rabi goriv v industriji so se glede na leto prej povečale poraba tekočih goriv, za 23 %, lesa in lesnih odpadkov, za 8 %, in tudi premoga, za 3 %. Zmanjšale so se poraba odpadkov, za 15 %, zemeljskega plina, za 10 %, in nekoliko tudi poraba utekočinjenega naftnega plina. Absolutno gledano je do največjega zmanjšanja rabe, za 1.950 TJ, prišlo pri zemeljskem plinu, ki je v strukturi energentov tudi leta 2021 predstavljal največji, tokrat 61-odstotni delež (leto prej 65 %). Največ rabe OVE v industriji, skupno tri četrtine, je leta 2021 odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (53 %) ter proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (22 %).

Industrija neETS

V industriiji, ki ni vključena v EU shemo trgovanja s pravicami do izpustov TGP (industrija neETS), je delež OVE leta 2021 predstavljal 19,7 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote, s čimer je bil za 0,9 odstotne točke nad indikativno letno ciljno vrednostjo. Indikativni cilj za leto 2021 je bil tako dosežen. Glede na leto prej se je delež OVE sicer ponovno povečal, za 12 %. Skupna raba goriv v industriji neETS se je leta 2021 povečala za 5 %, kar lahko pripišemo postopnemu okrevanju gospodarstva po pandemiji covid-19, ki je vplivala na rabo energije večino leta 2020, deloma pa tudi še v letu 2021. Raba OVE se je v primerjavi z letom prej povečala bistveno bolj, za 17 %, zato se je povečal tudi delež OVE.

Od leta 2010 se je delež OVE povečal za 13 %, pri čemer se je skupna raba goriv povečala za 33 %, raba OVE pa za polovico. Glede na leto 2015 se je raba goriv v industriji neETS povečala za 26 %, raba OVE pa le za 19 %, kar je v obdobju 2015–2021 povzročilo zmanjšanje deleža OVE za 5 %. Največji delež je bil sicer z 21,3 % dosežen leta 2014.

V skupni rabi goriv v industriji neETS so se glede na leto prej povečale poraba odpadkov, za 40 %, lesa in lesnih odpadkov, za 17 %, tekočih goriv, za 16 %, ter utekočinjenega naftnega plina, za 4 %, zmanjšala pa se je poraba premoga, za 26 %. Absolutno gledano je do največjega povečanja rabe, za 410 TJ, prišlo pri lesu in lesnih odpadkih. Največji delež v strukturi energentov je tudi leta 2021 z 58 % predstavljal zemeljski plin.

Največ rabe OVE je v industriji neETS odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (58 %), proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (24 %), proizvodnjo živil (3 %) in proizvodnjo pohištva (2 %). Glede na predhodno leto je prišlo do največjega povečanja rabe OVE v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov, in sicer za 247 TJ.

Industrija ETS

V nasprotju z industrijo neETS se v industriji, ki je vključena v EU shemo trgovanja s pravicami do izpustov TGP (industrija ETS), delež OVE od leta 2017 dalje, ko je bila s 4 % dosežena največja vrednost, zmanjšuje. Leta 2021 je delež znašal samo 2 % in se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 0,9-odstotne točke. Pri tem se je raba goriv zmanjšala za 14 %, raba OVE pa še bistveno bolj, za 40 %. Da bo Slovenija do leta 2030 dosegla skupni cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE bistveno povečati predvsem v podjetjih, ki so vključena v shemo EU-ETS. Glede na leto 2015 se je delež OVE v industriji ETS zmanjšal za 1,5 odstotne točke, ob tem, da se je raba goriv zmanjšala za 10 %, raba OVE pa skoraj za polovico.

V skupni rabi goriv v industriji ETS so se glede na leto prej zmanjšale poraba utekočinjenega naftnega plina, za 94 %, lesa in lesnih odpadkov, za 40 %, zemeljskega plina, za 18 %, in odpadkov, za 15 %, povečali pa sta se porabi tekočih goriv in premoga. Absolutno gledano je do največjega zmanjšanja rabe, za 1.922 TJ, prišlo pri zemeljskemu plinu, ki je v strukturi energentov leta 2021 predstavljal 65-odstotni delež (leto prej 68 %).

Les in lesni odpadki so bili v industriji ETS kot gorivo v uporabi v panogah C17 (Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja) in C24 (Proizvodnja kovin).