Kazalec prikazuje mnenje gospodinjstev o porabi energije in njihovo razmišljanje o učinkoviti rabi energije. Prikazuje tudi povezavo med navedenima kategorijama in mnenje gospodinjstev o tem, v kolikšni meri so seznanjena s svojo porabo energije.

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo 21,6 % vse končne energije, pri čemer največji delež energije porabijo za ogrevanje (vir PG04). Uporaba kurilnega olja se je znatno zmanjšala, medtem ko je uporaba zemeljskega plina narasla. Za zmanjšanje okoljskega vpliva gospodinjstev skozi znižanje emisij onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov je ključno zmanjšati porabo končne energije v gospodinjstvih. To je možno doseči na dva načina: z enkratnimi investicijami v tehnologije večje energetske učinkovitosti, kot je na primer izolacija stavb, in s stalnim učinkovitim ravnanjem z energijo, kot je izklapljanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS je v devetletnem obdobju od 2010 do 2019 pokazala statistično pomembno izboljšanje v deležu gospodinjstev, ki poročajo o nizki ali zelo nizki porabi energije, s povečanjem z 19 % leta 2010 na 27 % leta 2019. Ta pozitiven trend je v veliki meri pripisati delovanju Eko sklada, ki nudi širok spekter subvencij in ugodnih kreditov za okolju prijazne investicije. V letu 2022 je delež gospodinjstev z nizko porabo energije rahlo upadel na 24 %, kar je verjetno posledica pandemije COVID-19. Dejstvo, da je v času pandemije večina ljudi preživela več časa doma, kar je povzročilo večjo porabo energije, pojasnjuje pričakovano statistično značilno povečanje gospodinjstev z srednjo do zelo visoko porabo energije. (OP05-01)

Mnenje gospodinjstev o njihovi porabi energije nadalje kaže na velik potencial zmanjševanja porabe energije v slovenskih gospodinjstvih: merjenje iz leta 2022 kaže, da 65 % gospodinjstev ocenjuje svojo porabo kot srednjo in 10 % kot visoko ali zelo visoko. Preračunano na nivo populacije to pomeni, da v 647.382 (75 %) od 859.782 slovenskih gospodinjstev (SURS, 2022) obstaja potencial za zmanjšanje porabe končne energije.

Da je ocena porabe energije anketiranih gospodinjstev realna, kažejo odgovori na vprašanje, ali so gospodinjstva dobro seznanjena z rabo energije v stanovanju. Delež gospodinjstev, ki so na to vprašanje odgovorila »drži« in »popolnoma drži«, niha med 70 % (2011) in 85 % (2015), v zadnjem merjenju pa je znašal 71 % (2022). Ta rezultat kaže na relativno dobro ozaveščenost gospodinjstev glede lastne porabe energije. (OP05-02)  

Leta 2022 so štiri petine (81 %) anketiranih gospodinjstev navedle, da razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabile energijo. To  je sicer 12 odstotnih točk več kot v letu 2010, vendar – glede na leto 2017, ko je o tem razmišljalo največ gospodinjstev (91 %) – še vedno predstavlja padec za statistično značilnih 10 odstotnih točk. Narašča tudi delež tistih, ki so na omenjeno vprašanje odgovorili »ne vem« (2022: 8 %; 2011: 0 %). (OP05-03)

Rezultati križanja odgovorov na vprašanja o porabi energije v stanovanju in razmišljanju o učinkoviti rabi energije iz leta 2022 kažejo, da o učinkoviti rabi energije največ razmišljajo gospodinjstva z nizko oziroma zelo nizko porabo (86 %), najmanj pa gospodinjstva z visoko oziroma zelo visoko porabo energije (75 %). Rezultati kažejo tudi, da je delež gospodinjstev, ki ne razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabila energijo, več kot dvakrat večji v gospodinjstvih z visoko in zelo visoko porabo (18 %) kot v gospodinjstvih z nizko oziroma zelo nizko (7 %) in srednjo porabo energije (10 %). (OP05-04)

Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatki za določene regije združeni in jih v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Analiza podatkov po združenih statističnih regij kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki menijo, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka, na območju združenih statističnih regij posavske in jugovzhodne Slovenije (83 %) oziroma pomurske in podravske (81 %), najmanjši pa je na območju združene regije osrednjeslovenske in gorenjske (70 %). (OP05-05)