KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

V Sloveniji se v zadnjih desetih letih hitro povečuje delež eno članskih gospodinjstev, ki imajo višje izdatke in tudi večji vpliv na okolje. Večina gospodinjstev poseduje vse običajne gospodinjske aparate (npr. pralni stroj, hladilnik itd.) in se v zadnjih letih hitro opremlja z novimi; tako poraba električne energije ne upada ampak rahlo narašča.  Tretjina gospodinjstev denimo ne bi zmogla pokriti nepričakovanih izdatkov in le slaba petina preživi mesec brez finančnih težav. Kljub temu so ljudje relativno zadovoljni s svojim življenjem. Priča smo tudi hitrejšemu staranju prebivalcev.

Bad

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.

Bad

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo 21,6 % končne energije. V letu 2019 je bila poraba najnižja v opazovanem obdobju 2000–2019, vendar višja od cilja za leto 2020. Največ energije se porabi za ogrevanje. Med energenti se je raba kurilnega olja močno zmanjšala, povečala pa se je raba zemeljskega plina.

 

Bad

Poraba električne energije v gospodinjstvih narašča in je v letu 2015 znašala 3.205 GWh. Narašča tudi delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko. Na primer pomivalni stroj, stroj za sušenje perila, mobilni telefon, CD naprave, mikrovalovna pečica ter osebni računalnik. Kljub izboljšanju energetske učinkovitosti nekaterih naprav se poraba elektrike v povprečju ne znižuje, saj število naprav v gospodinjstvih narašča, kar prispeva tudi k naraščanju količine odpadkov.

Bad

V povprečju v Sloveniji gospodinjstva na člana porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu pa  sredstva samo za stanovanje in hrano predstavljajo skoraj 46 % izdatkov od vseh življenjski potrebščin. V najnižji dohodkovni skupini se pojavlja energetska revščina. Statistični podatki kažejo, da so gospodinjstva med večjimi onesnaževalci z izpusti onesnaževal v zrak (zlasti s CO2, HFC in CO) in od vseh dejavnosti plačujejo največ okoljskih davkov.

Bad

Trend porabe živil po letu 2000 je v rahlem upadanju v skoraj vseh kategorijah. Eden od možnih razlag za ta upad so verjetno spremenjene prehranjevalne navade, ko manj jemo doma. Hkrati je viden izrazit trend rasti stroškov za hrano in pijačo. Rezultati globalnih raziskav kažejo, da od vseh živilskih kategorij okolje najbolj obremenjujejo mesni in mlečni izdelki.

Good

Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice v različnih komponentah eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in predstavlja njihove prednosti in slabosti. Eko inovacijski sestavljeni indeks 2017 za Slovenijo razkriva, da Slovenija v vseh petih komponentah indeksa deluje precej dobro in celo nad povprečjem EU razen v komponenti učinkovitosti rabe virov.

Bad

Naša družba, njeni sistemi proizvodnje in potrošnje, temelji na rabi surovin, kot so biomasa, fosilna goriva in minerali. S povečanjem ekstrakcije surovin se povezani okoljski in družbeni vplivi približujejo k ali že presegajo naravne meje.

Po razpoložljivih podatkih OZN Slovenija v obdobju 1990 do 2015 ni dosegla ločitve gospodarskega razvoja od porabe surovin.

Leta 2015 je le pet držav EU: Nemčija, Avstrija, Slovenija, Belgija in Nizozemska v reciklažo oddalo vsaj polovico svojih komunalnih odpadkov.

Neutral

V Slovenijo iz leta v leto prihaja vse več tujih turistov, medtem ko so zasebna potovanja domačega prebivalstva v skoraj desetletnem opazovanem obdobju bolj ali manj konstantna. Podatki tudi kažejo, da sta dohodek in pa velikost gospodinjstev pomemben razlog za (ne)odhod na potovanje. V letu 2018 si več kot ena četrtina (28,3 %) Evropejcev ni mogla privoščiti letnega tedenskega dopusta izven doma, medtem ko je bilo takih Slovencev dobra petina (21,8 %).

Good

Slovenija je z nacionalnim programom Zelena shema slovenskega turizma v zadnjih nekaj letih dosegla veliko mednarodno priznanje in prepoznavnost kot zelena destinacija, čemur je posledično sledil tudi vsako leto večji prihod tujih turistov. Hkrati so se v Sloveniji, med drugim, razvile turistične dejavnosti na kmetijah, ki že v svoji biti ponujajo tesnejši stik z naravo in ljudmi.


SLEDI NAM

TWITTER