KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Good

V zadnjih dveh letih se količina prevzetih izrabljenih avtomobilskih gum (IG) rahlo povečuje, vendar se je povečala tudi količina gum danih na trg. V letu 2017 je bilo v predelavo oddanih 70 % gum, danih na trg. Letno nastane okoli 17.000 ton IG. V letu 2017 je bio 64 % IG oddanih v snovno, 36 % pa v energetsko predelavo.

Bad

V Sloveniji je obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih naraščal, predvsem na račun najbolj netrajnostnih načinov - avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini je po osamosvojitvi zelo upadel, še posebej z avtobusnimi prevozi. Zadnje desetletje se je obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini ustalil, vendar na mnogo nižji ravni, kot pred osamosvojitvijo.

Bad

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU skokovito narasel, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2014 povečal za približno 80 %. Njegova rast se je v Sloveniji, razen v letelaskem prometu, nadaljevala kljub gospodarskim težavam v EU. Po letu 2011 se delež cestnega prometa ustali. Z okoljskega vidika je rast cestnega blagovnega tranzita skozi Slovenijo zaskrbljujoča zaradi onesnaževanja ozračja in prispevka tranzita k izpustom toplogrednih plinov.

Neutral

Slovenija je preteklo desetletje večino svojih vlaganj usmerila v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa. Železnice so bile investicijsko zanemarjene in s tem nekonkurenčne cestnemu prevozu. Po letu 2011 se ta trend spreminja. Država večino sredstev namenja posodobitvi železniškega omrežja. Delež sredstev, namenjenih železnici je leta 2014 znašal 52%, kar je nad povprečjem držav EEA-33. Skupni obseg investicij leta 2014 je sicer znašal 59% investicij v letu 2008.

Bad

Raba energije v prometu v zadnjih letih rahlo pada, kar je kombinacija nižje porabe domačih vozil kot tudi nižje prodaje tujim vozilom. Večina energije se porabi v cestnem prometu, med gorivi pa se porabi daleč največ dizelskega goriva, delež katerega se še povečuje.

Bad

Ocena zunanjih stroškov prometa v Sloveniji za leto 2002 se giblje med 6 in 9,8 % BDP, kar je na ravni povprečja EU-15 (7 %). Veliko večino (čez 90 %) vseh zunanjih stroškov prometa v Sloveniji povzroča cestni promet.

Neutral

Tako prebivalci držav EU-27 kot tudi prebivalci Slovenije se le delno zavedajo problema naraščajočega prometa in njegovih posledic za okolje. Ozaveščenost javnosti o vplivih prometa na okolje je še vedno na razmeroma nizki ravni, čeprav so razlike med evropskimi državami precejšnje. Zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje mobilnostnih navad in se ne odraža vedno v spremembah vedenja prebivalcev.

Bad

Podatki o onesnaženosti zraka v slovenskih mestih kažejo, da so ta prekomerno onesnažena predvsem z NO2 in delci PM10. Promet je eden glavnih vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se v povprečju izboljšuje, predvsem od pojava gospodarske recesije 2008 in zmanjšanja obsega potniškega prometa.

Neutral

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2014 prispeval kar 52 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje so se v obdobju 1990-2014 zmanjšali za 46 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 63 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2014 zmanjšali za 18 %.

Bad

Izpusti toplogrednih plinov iz prometa so se v Sloveniji do leta 2014 povečali za 166 % glede na leto 1986. Tudi v EU so izpusti TGP po znižanju v obdobju 2008-2013 znova narasli; v obdobju 1990-2014 so narasli za 13 % (v Sloveniji pa v tem času za slabih 97%). Glavni vir TGP je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov TGP. Delež, ki ga imajo izpusti iz prometa v skupnih izpustih TGP (32,5 % leta 2014) in ne dovolj učinkovit ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti.


TWITTER