Kazalec opredeljuje število cestno-prometnih nesreč, smrtnih žrtev in huje poškodovanih v cestnem prometu v obdobju 1991–2022 v Sloveniji ter spremembe v številu cestno-prometnih nesreč, mrtvih in poškodovanih v cestnem prometu po evropskih državah v obdobju 2010–2020. Prikazano je tudi število nesreč, mrtvih in huje poškodovanih v železniškem prometu v Sloveniji v obdobju 2004-2022.

V cestnem prometu so zajete vse prometne nesreče s smrtnim izidom ali s telesno poškodbo, ne pa z zgolj materialno škodo, pri ogledu katerih je sodelovala policija ali je bila ta o njih obveščena v 24 urah po dogodku, in ki so se zgodile v tekočem letu. Upoštevajo se trki med cestnimi vozili, med cestnimi vozili in pešci, med cestnimi vozili in živalmi ali med nepremičnimi ovirami in cestnim vozilom ter trki med cestnimi in železniškimi vozili. Trki več vozil se štejejo za eno nesrečo, če se zgodijo v zelo kratkih intervalih (SURS, 2015).

Smrtne žrtve so tisti, ki so umrli neposredno v nesreči ali za njenimi posledicami v 30 dneh. Poškodovana oseba je vsaka oseba, ki ni umrla, a je bila huje ali lažje poškodovana v nesreči in je navadno potrebovala zdravniško oskrbo (CARE, 2011). Hudo poškodovana oseba je vsaka poškodovana oseba, ki je bila udeležena v cestnoprometni nesreči in je utrpela poškodbe, zaradi katerih je bilo v nevarnosti njeno življenje, zaradi katere ji je bilo okvarjeno zdravje, zaradi katere je začasno nezmožna za vsakršno delo, ali je njena zmožnost za delo za vselej zmanjšana (povzeto po Kazenski zakonik RS; cv: SURS, 2015).

Prometna nesreča v železniškem prometu je vsaka nesreča, ki vključuje vsaj eno premikajoče se železniško vozilo, in v kateri je bila vsaj ena oseba hudo telesno poškodovana, ali je umrla.

Kljub izboljšanju prometne varnosti, zlasti v zadnjih desetih letih, je ta še vedno bolj ali manj nesprejemljiva in nezadovoljiva, kar izrazito zmanjšuje kakovost življenja naše družbe. Najbolj zaskrbljujoče je stanje v cestnem prometu, saj je število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji še vedno visoko, poškodbe v prometnih nesrečah pa so glavni vzrok zdravstvenih težav prebivalstva do 44. leta starosti.

S posledicami prometnih nesreč so povezani tudi visoki družbeni stroški, saj so ti v Evropski uniji leta 2010 znašali okrog 130 milijard evrov (na podlagi statistične vrednosti življenja, ki je bila izračunana v študiji HEATCO - šesti okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj). V letu 2011 so ocenjeni družbeni stroški prometnih nesreč v Sloveniji znašali 636 milijonov evrov, kar je predstavljalo 1,76 % bruto domačega proizvoda. Varnost v cestnem prometu v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji tako predstavlja pomembno družbeno vprašanje (ReNPVCP13-22, 2013).

20.640 smrtnih žrtev na cestah v EU leta 2022 predstavlja 4-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021, saj se je promet po pandemiji obnovil. Čeprav je osnovni dolgoročni trend padajoči (–9 % v primerjavi z letom pred pandemijo), se ne zmanjšuje dovolj hitro, da bi dosegli cilj EU, po katerem naj se število smrti do leta 2030 prepolovi. Poleg tega je napredek še vedno opazen zelo neenakomerno med državami članicami. Litva in Poljska sta med letoma 2019 in 2022 poročali o največjem zmanjšanju, za več kot 30 %, čeprav stopnja smrtnosti na Poljskem še vedno ostaja nad povprečjem EU. Nasprotno pa je v zadnjih treh letih število smrtnih žrtev na cestah na Irskem, v Španiji, Franciji, Italiji, na Slovaškem in Švedskem ostalo enako ali pa se je povečalo.

Skupna razvrstitev stopenj smrtnosti v državah se od časa pred pandemijo ni bistveno spremenila z najvarnejšimi cestami na Švedskem (22 smrti na milijon prebivalcev) in Danskem (26/milijon). Nasprotno so v Romuniji (86/milijon) in Bolgariji (78/milijon) leta 2022 poročali o najvišjih stopnjah smrtnosti. Povprečje EU je bilo leta 2022 46 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.

Leta 2010 je Evropska unija obnovila zavezo k izboljšanju varnosti v cestnem prometu z določitvijo cilja za zmanjšanje smrtnih žrtev na cestah za 50 % do leta 2020 v primerjavi z ravnmi iz leta 2010. Da bi dosegli cilj EU za leto 2020, je bilo v obdobju 2010–2020 potrebno letno zmanjšanje za 6,7 %. Od leta 2010 se je število smrtnih žrtev na cestah v EU zmanjšalo za 19 %, kar pomeni povprečno letno zmanjšanje za le 3,4 %. Zaradi tega neuspešnega poskusa, da bi dovolj hitro zmanjšali število smrtnih žrtev, je bilo treba med letoma 2017 in 2020 njihovo število letno zmanjšati za 11,4 %, da bi EU ostala na pravi poti. Na konferenci o rezultatih prometne varnosti v EU, ki je potekala leta 2021, je bil predstavljen podatek, da je bilo leta 2020 v EU 42 smrtnih žrtev v cestnem prometu na milijon prebivalcev (kar je v primerjavi z letom 2019 17-odstotno znižanje).

Kazalnik prometne varnosti, ki prikazuje najtežje posledice prometnih nesreč na slovenskih cestah, to je število umrlih, gledano v daljšem obdobju od leta 2001 do leta 2022, kaže na pomemben napredek. Če je bilo v obdobju pred tem, še v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja, povprečno letno število umrlih na cestah kar 407, je v obdobju od leta 2001 do leta 2008 padlo na 261 povprečno letno ter v obdobju po letu 2008 na 129, v zadnjih petih letih, torej od leta 2018 do leta 2022, pa na 94. Od leta 2010 je bila stopnja umrljivosti blizu povprečja EU in se je zmerno znižala. Po številu vozil je Slovenija še vedno pod povprečjem EU s stopnjo 0,58 mrtvih na 10.000 registriranih vozil. Število smrtnih žrtev v Sloveniji se je med letoma 2010 in 2020 zmanjšalo za 42 %, kar je več od splošnega trenda v EU. Število hudih poškodb se je v istem obdobju zmanjšalo za 23 %. V večini držav EU se je število smrtnih žrtev in hudih poškodb med letoma 2019 in 2020 zmanjšalo. Pandemija COVID-a in z njo povezane omejitve mobilnosti so nedvomno povzročile zmanjšanje števila žrtev, čeprav ni znano, v kolikšni meri je bilo temu tako.

Bistven preskok v znižanju števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah je viden v letu 2008 in v letih, ki so sledila. V tistem obdobju je bila sprejeta nova zakonodaja. Po nekaj tragičnih in množičnih prometnih nesrečah je precejšen pritisk javnega mnenja s pomočjo medijev in nevladnih organizacij pomembno vplival na zaznavanje in pomen varne udeležbe v prometu. Ustanovljena je bila Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Na področju izobraževanja voznikov je bil uveden obvezni program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov. Na infrastrukturnem področju je bil dograjen avtocestni križ. Z uvedbo vinjetnega cestninjenja se je večji delež voznikov odločil za uporabo varnejših avtocest. Izboljšan je bil tudi odziv interventnih služb. Izjemno pomemben prispevek k izboljšanju prometne varnosti pa je dodala tudi avtomobilska industrija, z dolgoletnim razvojem in uveljavitvijo aktivnih in pasivnih varnostnih sistemov (AVP, 2023).