KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Leta 2014 je v strukturi proizvodnje električne energije prišlo do pomembne spremembe. Prvič po letu 1994 je bilo največ električne energije proizvedene iz OVE in ne več iz jedrske energije, na tretjem mestu pa sledijo trdna goriva. Delež proizvodnje iz plinastih goriv je bil majhen. Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov je bil s 93 % nad ciljnim deležem iz Resolucije o nacionalnem energetskem programu. Skupna proizvodnja električne energije v Sloveniji je presegla bruto rabo za 21 %.

Raba električne energije se je leta 2014zmanjšala, kar je zlasti posledica zmanjšanja rabe v široki rabi. V obdobju 2000-2014 je raba v povprečju rasla s stopnjo 1,2 % letno, vrh je dosegla leta 2007, po letu 2011 pa se je raba ustalila. Skoraj polovico električne energije se porabi v industriji, s četrtinskima deležema pa sledita storitveni sektor in gospodinjstva.


Kazalec proizvodnja in raba električne energije združuje kazalca Proizvodnja električne energije po gorivih (EN17) in Raba električne energije (EN12). Kazalec proizvodnja električne energije po gorivih prikazuje celotno bruto proizvodnjo električne energije v državi po gorivih. To pomeni, da vključuje proizvodnjo elektrarn po glavni dejavnosti, proizvodnjo samoproizvajalcev ter proizvodnjo zasebnih elektrarn.

Proizvodnja električne energije po gorivih je pomemben pokazatelj gibanja izpustov, saj prispeva približno tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov ter vseh izpustov prašnih delcev (sekundarni: SO2, NOx, NH3; primarni: PM10). Okolje z vidika izpustov najbolj obremenjuje proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, vendar tudi znotraj njih obstajajo velike razlike. Plinasta goriva so namreč okolju najbolj prijazno fosilno gorivo, saj imajo glede na trdna goriva približno 2-krat nižje izpuste toplogrednih plinov in minimalne izpuste prašnih delcev. Tekoča goriva so po izpustih med trdnimi in plinastimi. Raba jedrske energije izpustov ne povzroča, je pa sporna zaradi nevarnosti jedrskih nesreč ter kopičenja jedrskih odpadkov, ki predstavljajo velik okoljski problem. Okolju najbolj prijazna proizvodnja električne energije temelji na rabi obnovljivih virov energije, kar pa seveda ne pomeni, da njihova raba na okolje ne vpliva, razlike so med viri in projekti pri enakem viru. Poleg strukture proizvodnje električne energije po gorivih, na izpuste vplivata tudi učinkovitost proizvodnje in stopnja čiščenja dimnih plinov.

Gonilo proizvodnje električne energije je njena raba, ki je pred gospodarsko krizo hitro naraščala. Povezava ni enoznačna na ravni države, saj je z odprtjem trga z električno energijo v idealnem primeru potrebe po električni energiji možno zadovoljiti iz katerekoli elektrarne po Evropi. Kljub temu pa velja, da večja potreba po električni energiji v Sloveniji vpliva na večjo proizvodnjo v Sloveniji, saj država zasleduje tudi cilj dolgoročne uravnoteženosti razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe energije.


Grafi

Slika EN30-1: Proizvodnja električne energije po gorivih, Slovenija, 1992-2014
Viri: 

Statistični urad, 2015

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 4370 4432 4336 4343 4673 4710 4988 4480 4611 4919
Tekoča goriva GWh 307 259 269 261 261 345 140 142 55 126
Plinasta goriva GWh 25 23 18 30 8 10 109 172 293 296
Jedrska energija GWh 3971 3956 4609 4779 4562 5019 5019 4696 4761 5257
OVE (HE, les, biogoriva, SE) GWh 3413 3022 3399 3241 3449 3092 3449 3772 3904 3868
Skupaj GWh 12086 11692 12631 12654 12953 13176 13705 13262 13624 14466
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 5303 5108 5192 5275 5460 5485 5323 5131 5289 5308
Tekoča goriva GWh 66 50 43 37 45 29 17 28 9 17
Plinasta goriva GWh 289 370 358 340 373 452 475 594 548 489
Jedrska energija GWh 5528 5207 5459 5884 5548 5695 6273 5739 5657 6215
OVE (HE, les, biogoriva, SE) GWh 3414 3080.1 4215.6 3575.4 3683.1 3377.1 4306.9 4904.7 4740.4 3875.4
Skupaj GWh 14600 13821 15273 15117 15114 15043 16398 16401 16433 16056
2012 2013 2014
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 5145 4876.5 3758.8
Tekoča goriva GWh 9 7.5 41.9
Plinasta goriva GWh 532 509 373.6
Jedrska energija GWh 5528 5300 6370
OVE (HE, les, biogoriva, SE) GWh 4320.9 5108.7 6611.4
Skupaj GWh 15729 16103.1 17436.9
Slika EN30-2: Struktura proizvodnje električne energije po gorivih v Sloveniji in EU v letih 2000 in 2013
Viri: 

Statistični urad, 2015; Evropski statistični urad, 2015

Prikaži podatke
EU-28 2000 EU-15 2000 EU-10 2000 SI 2000 - EU-28 2013 EU-15 2013 EU-10 2013 SI 2013
Trdna goriva (premog in lignit) GWh 926337 680588 208331 4611 862271 629604 193760 4876
Tekoča goriva GWh 180960 162159 13054 55 59485 49785 8842 7
Plinasta goriva GWh 512529 478784 20995 293 539181 499995 25554 509
Jedrska energija GWh 944993 863915 57444 4761 876836 783912 67135 5300
OVE (HE, les, biogoriva) GWh 418150 378272 16552 3904 854430 771447 47256 5094
Ostalo GWh 44552 40299 3942 0 56661 52087 3386 301
Proizvodnja el. energ. GWh 3027521 2604017 320318 13624 3248864 2786830 345933 16087
Trdna goriva (premog in lignit) % 30.6 26.1 65 33.8 26.5 22.6 56 30.3
Tekoča goriva % 6 6.2 4.1 0.4 1.8 1.8 2.6 0
Plinasta goriva % 16.9 18.4 6.6 2.2 16.6 17.9 7.4 3.2
Jedrska energija % 31.2 33.2 17.9 34.9 27 28.1 19.4 32.9
OVE (HE, les, biogoriva) % 13.8 14.5 5.2 28.7 26.3 27.7 13.7 31.7
Ostalo % 1.5 1.5 1.2 0 1.7 1.9 1 1.9
Slika EN30-3: Deleži različnih goriv v prirastu proizvodnje električne energije, 2000-2013
Viri: 

Statistični urad, 2015; Evropski statistični urad, 2015

Prikaži podatke
Trdna goriva (premog in lignit) Tekoča goriva Plinasta goriva Jedrska energija OVE (HE, les, biogoriva) Ostalo
EU-28 % -28.9 -54.9 12 -30.8 197.1 5.5
SI % 10.8 -1.9 8.8 21.9 48.3 12.2
Slika EN30-4: Raba električne energije v Sloveniji po sektorjih, 1992-2014
Viri: 

Statistični urad, 2015

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Pred. dej. in gradb. GWh 4660 4553 4956 4943 4921 4853 5055 5099 5490 5648
Promet GWh 147 146 147 170 258 264 268 271 265 256
Gospodinjstva GWh 2404 2490 2585 2553 2594 2637 2658 2692 2601 2675
Ostala raba GWh 1516 1561 1597 1718 1641 2028 2059 2151 2166 2348
Skupaj GWh 8727 8750 9285 9384 9414 9782 10040 10213 10522 10927
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Pred. dej. in gradb. GWh 5790 6543 6710 7172 7440 7468 6311 4966 5487 5864
Promet GWh 172 179 189 197 198 195 196 156 173 164
Gospodinjstva GWh 2704 3008 3012 2951 3055 3021 3182 3137 3219 3211
Ostala raba GWh 3023 2335 2637 2423 2472 2579 3117 3033 3066 3261
Skupaj GWh 11689 12065 12548 12743 13165 13263 12806 11292 11945 12500
2012 2013 2014
Pred. dej. in gradb. GWh 5922 5878 6057
Promet GWh 159 154 136
Gospodinjstva GWh 3179 3229 3125
Ostala raba GWh 3168 3218 3141
Skupaj GWh 12428 12479 12459
Slika EN30-5: Deleži v rabi električne energije po sektorjih v Sloveniji za leta 1992, 2000 in 2014
Viri: 

Statistični urad, 2015

Prikaži podatke
1992 2000 2014
Pred. dej. in gradb. GWh 4660 5490 6057
Promet GWh 147 265 136
Gospodinjstva GWh 2404 2601 3125
Ostala raba GWh 1516 2166 3141
Skupaj GWh 8727 10522 12459
Pred. dej. in gradb. % 53.4 52.2 48.6
Promet % 1.7 2.5 1.1
Gospodinjstva % 27.5 24.7 25.1
Ostala raba % 17.4 20.6 25.2
Slika EN30-6: Povprečna letna rast rabe električne energije za države EU
Viri: 

Evropski statistični urad, 2015

Prikaži podatke
EU-28 EU-25 EU-15 EU-10 - Latvija Litva Estonija Ciper Hrvaška
2000 TWh 2531.2 2460.8 2230.5 230.3 4.5 6.2 5 3 11.8
2001 TWh 2595.5 2522.4 2287 235.5 4.6 6.4 5.2 3.1 12
2002 TWh 2623.5 2550.7 2314.5 236.3 4.9 6.7 5.3 3.4 12.7
2003 TWh 2687.8 2611.5 2368 243.5 5.2 7.2 5.6 3.6 13
2004 TWh 2748.1 2670.4 2419 251.4 5.4 7.7 5.9 3.7 13.7
2005 TWh 2785.8 2706.6 2452.4 254.2 5.7 8 6 4 14.4
2006 TWh 2836.3 2753.2 2487.9 265.2 6.1 8.4 6.5 4.2 15.1
2007 TWh 2853.6 2769.7 2497.9 271.8 6.6 8.9 6.8 4.4 15.4
2000-2013 % 0.7 0.7 0.6 1.6 3 2.9 2.4 2.1 1.9
2012-2013 % -0.9 -0.9 -1.2 1.3 -4 0.4 -2.3 -11.1 -1.8
Poljska Španija Avstrija Malta Romunija SLOVENIJA Irska Madžarska Portugalska Češka republika
2000 TWh 98.6 188.5 51.5 1.6 33.9 10.5 20.3 29.4 38.4 49.4
2001 TWh 98.8 201 53.6 1.6 36.3 10.9 21 30.5 39.9 50.9
2002 TWh 97.5 205.5 53.9 1.7 35.6 11.7 21.8 31.5 41.5 50.8
2003 TWh 101.2 217.9 55.6 1.8 37.5 12 23 31.4 43.2 52.4
2004 TWh 104.7 230.7 56.8 1.8 38.8 12.5 23.1 31.8 44.7 53.8
2005 TWh 105.4 242.2 58.3 1.9 38.9 12.7 24.4 32.3 46.3 55.3
2006 TWh 111.1 246.1 60.9 1.9 41 13.2 25.9 33.2 47.8 57
2007 TWh 114.5 250.8 62 1.9 41 13.3 25.9 33.7 49 57.2
2000-2013 % 1.8 1.6 1.5 1.5 1.4 1.4 1.4 1.3 1.3 1.1
2012-2013 % 1.1 -3.4 -0 -1.6 -4.1 0.3 0.2 6.2 -2.1 0.1
Francija Slovaška Bolgarija Grčija Nizozemska Luksemburg Nemčija Finska Italija Belgija
2000 TWh 384.9 22 24.3 43.2 97.8 5.8 483.5 75.7 273 77.5
2001 TWh 395.8 23.5 24.6 44.5 99.2 5.8 495.3 77.4 277.7 78.1
2002 TWh 393.5 22.8 24.1 46.6 99.7 5.9 508.5 79.7 282.8 78.4
2003 TWh 408.4 23 25.1 48.6 100.4 6.2 514.6 80.9 291.4 79.7
2004 TWh 420.2 24 24.9 49.7 104.7 6.4 521.3 83.1 295.5 80.6
2005 TWh 422.8 22.9 25.7 50.9 104.5 6.2 522.3 80.7 300.9 80.2
2006 TWh 426.9 23.7 26.9 52.5 106 6.6 528 86 308.8 82.6
2007 TWh 426 24.6 27.2 55.2 108.5 6.7 529.4 86.1 309.3 82.9
2000-2013 % 1 1 1 0.9 0.6 0.6 0.5 0.4 0.4 0.3
2012-2013 % 1.5 4.8 -1.1 -6.2 -0.3 -0.6 -1.5 -1 -3.1 -0.4
Švedska Danska Velika Britanija
2000 TWh 128.7 32.5 329.8
2001 TWh 132.3 32.6 332.9
2002 TWh 130.9 32.5 333.8
2003 TWh 129.4 32.4 337
2004 TWh 130.4 33 339.3
2005 TWh 130.7 33.5 348.9
2006 TWh 130.8 33.8 345.4
2007 TWh 131.1 33.5 341.9
2000-2013 % -0.2 -0.2 -0.3
2012-2013 % -1.8 0.2 -0.2
Slika EN30-7: Raba električne energije na prebivalca za države EU v letih 2005 in 2013
Viri: 

Evropski statistični urad, 2015

Prikaži podatke
EU-28 EU-25 EU-15 EU-10 - Finska Švedska Luksemburg Avstrija Belgija
2000 MWh/preb 5.2 5.9 6.5 3.1 14.6 14.5 13.2 6.4 7.6
2001 MWh/preb 5.3 6 6.6 3.2 14.9 14.8 13.2 6.6 7.6
2002 MWh/preb 5.3 6.1 6.7 3.2 15.3 14.6 13.2 6.6 7.6
2003 MWh/preb 5.5 6.2 6.8 3.3 15.5 14.4 13.6 6.8 7.7
2004 MWh/preb 5.6 6.3 6.9 3.4 15.9 14.5 13.9 6.9 7.7
2005 MWh/preb 5.6 6.4 7 3.4 15.4 14.4 13.1 7.1 7.6
2006 MWh/preb 5.7 6.4 7 3.6 16.3 14.4 13.9 7.4 7.8
2007 MWh/preb 5.7 6.5 7 3.7 16.2 14.3 13.8 7.5 7.8
2008 MWh/preb 5.7 6.5 7 3.7 15.5 13.9 13.4 7.4 7.7
2009 MWh/preb 5.4 6.1 6.6 3.6 14.4 13.2 12.2 7.1 7.1
2010 MWh/preb 5.6 6.4 6.9 3.7 15.5 13.9 12.9 7.4 7.6
2011 MWh/preb 5.5 6.2 6.7 3.8 14.8 13.1 12.4 7.4 7.2
2012 MWh/preb 5.5 6.2 6.7 3.8 14.9 13.3 11.7 7.4 7.3
2013 MWh/preb 5.5 6.2 6.7 3.8 14.7 13 11.3 7.4 7.2
Francija Nemčija Nizozemska SLOVENIJA Danska Češka republika Irska Estonija Španija Velika Britanija
2000 MWh/preb 6.3 5.9 6.1 5.3 6.1 4.8 5.3 3.6 4.7 5.6
2001 MWh/preb 6.4 6 6.2 5.5 6.1 5 5.4 3.7 4.9 5.6
2002 MWh/preb 6.4 6.2 6.2 5.9 6 5 5.5 3.9 4.9 5.6
2003 MWh/preb 6.6 6.2 6.2 6 6 5.1 5.7 4.1 5.1 5.6
2004 MWh/preb 6.7 6.3 6.4 6.3 6.1 5.3 5.6 4.4 5.3 5.6
2005 MWh/preb 6.7 6.3 6.4 6.4 6.2 5.4 5.8 4.5 5.5 5.8
2006 MWh/preb 6.7 6.4 6.5 6.5 6.2 5.6 6 4.8 5.5 5.7
2007 MWh/preb 6.7 6.4 6.6 6.6 6.1 5.5 5.8 5.1 5.5 5.6
2008 MWh/preb 6.7 6.4 6.6 6.3 6 5.6 5.9 5.2 5.5 5.5
2009 MWh/preb 6.5 6.1 6.3 5.5 5.7 5.2 5.6 5 5.2 5.1
2010 MWh/preb 6.8 6.5 6.4 5.8 5.8 5.5 5.6 5.2 5.2 5.2
2011 MWh/preb 6.4 6.4 6.4 6.1 5.7 5.4 5.4 5 5.2 5
2012 MWh/preb 6.6 6.4 6.3 6.1 5.6 5.4 5.3 5.3 5.1 5
2013 MWh/preb 6.7 6.4 6.3 6.1 5.6 5.4 5.3 5.2 5 4.9
Italija Slovaška Ciper Grčija Malta Portugalska Bolgarija Hrvaška Madžarska Latvija
2000 MWh/preb 4.8 4.1 4.3 4 4 3.7 3 2.8 2.9 1.9
2001 MWh/preb 4.9 4.4 4.4 4.1 4 3.8 3.1 2.8 3 2
2002 MWh/preb 4.9 4.2 4.7 4.3 4.2 4 3.1 3 3.1 2.1
2003 MWh/preb 5.1 4.3 5 4.4 4.5 4.1 3.2 3 3.1 2.3
2004 MWh/preb 5.1 4.5 5.1 4.5 4.4 4.3 3.2 3.2 3.2 2.4
2005 MWh/preb 5.2 4.3 5.3 4.6 4.6 4.4 3.4 3.3 3.2 2.6
2006 MWh/preb 5.3 4.4 5.5 4.8 4.6 4.5 3.6 3.5 3.3 2.8
2007 MWh/preb 5.3 4.6 5.6 5 4.5 4.6 3.6 3.6 3.4 3
2008 MWh/preb 5.2 4.6 5.8 5.1 4.5 4.6 3.8 3.7 3.4 3.1
2009 MWh/preb 4.9 4.3 5.8 4.9 4.1 4.5 3.6 3.6 3.3 2.9
2010 MWh/preb 5 4.5 5.8 4.8 4.3 4.7 3.7 3.7 3.4 3
2011 MWh/preb 5.1 4.6 5.5 4.7 4.4 4.6 3.9 3.7 3.5 3
2012 MWh/preb 5 4.4 5.1 4.7 4.6 4.4 3.8 3.6 3.3 3.4
2013 MWh/preb 4.7 4.6 4.6 4.5 4.4 4.3 3.8 3.5 3.5 3.3
Poljska Litva Romunija
2000 MWh/preb 2.6 1.8 1.5
2001 MWh/preb 2.6 1.9 1.7
2002 MWh/preb 2.6 2 1.6
2003 MWh/preb 2.6 2.1 1.7
2004 MWh/preb 2.7 2.3 1.8
2005 MWh/preb 2.8 2.4 1.8
2006 MWh/preb 2.9 2.6 1.9
2007 MWh/preb 3 2.8 2
2008 MWh/preb 3.1 2.8 2
2009 MWh/preb 3 2.7 1.9
2010 MWh/preb 3.1 2.7 2
2011 MWh/preb 3.2 2.9 2.1
2012 MWh/preb 3.2 3 2.1
2013 MWh/preb 3.3 3 2

Cilji

Proizvodnja električne energije

- diverzifikacija uporabe različnih primarnih energetskih virov,
- proizvodnja električne energije iz domačih virov najmanj v obsegu 75 % letne porabe,
- zanesljiva in kakovostna oskrba z energijo,
- dolgoročna uravnoteženost razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe energije,
- 25 % delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020, indikativni cilj 39,3 % delež proizvodnje električne energije v bruto rabi električne energije do leta 2020.

Raba električne energije
Slovenija nima posebnega cilja za rabo električne energije, lahko pa cilj definiramo v širšem kontekstu v okviru splošnih ciljev za energetsko učinkovitost:
- EU si je v okviru podnebno energetske politike zastavila cilj, da bo izboljšala energetsko učinkovitost za 20 odstotkov do leta 2020 (Svet EU, 2007) in ga uvrstila med prednostne cilje razvoja EU (EK, 2009). Direktiva o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) državam članicam nalaga določitev indikativnih ciljev za energetsko učinkovitost, ki morajo biti skladni s ciljem EU o učinkovitosti rabe primarne energije. Slovenija si je zastavila za rabo končne energije cilj v višini 5.118 ktoe leta 2020 in raba primarne energije ne bo presegala 7.125 ktoe v letu 2020. Cilj na ravni primarne energije vpliva na rabo in proizvodnjo električne energije.

Projekcija AN URE in AN OVE kaže na povprečno letno rast rabe električne energije 1,2 % v obdobju 2010-2020.


Proizvodnja električne energije po gorivih

Celotna proizvodnja električne energije je leta 2014 znašala 17.437 GWh, največ v opazovanem obdobju. Iz obnovljivih virov energije je bilo proizvedeno 38 % električne energije, sledila je proizvodnja iz jedrske energije s 37 %, proizvodnja iz trdnih goriv pa je prispevala 22 %. Skupna proizvodnja se povečuje in je bila glede na leto 1992 višja za 44 %,glede na predhodno leto pa za 8,3 %. V deležih proizvodnje električne energije po gorivih so prisotna nihanja, ki so posledica podnebnih razmer, zlasti hidrologije, in remontov jedrske elektrarne.  Dolgoročni trendi v obdobju 1992-2014kažejo, da se je delež proizvodnje iz trdnih goriv zmanjševal, deleža proizvodnje iz jedrske energije in OVE pa sta se povečevala, slednji še posebej v zadnjem letu, zlasti zaradi ugodnih hidroloških razmer.

V jedrski elektrarni je bilo leta 2014 proizvedeno 6.370 GWh električne energije, največ v opazovanem obdobju. Najvišje proizvodnje JEK doseže v letih brez remonta, kar je posledica 18 mesečnega remontnega cikla. Glede na leto 1992 je bila proizvodnja leta 2014 višja za 34 %, kar je posledica optimizacije delovanja s skrajševanjem remontov in izboljšav naprav. Proizvodnja jedrske elektrarne je zaradi hlajenja z vodo iz reke Save odvisna tudi od hidroloških razmer, vendar se je ta odvisnost z modernizacijo in razširitvijo hladilnih stolpov zmanjšala.

Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv je leta 2014 znašala 3.759 GWh, kar je najmanj po letu 2001. Maksimalna proizvodnja električne energije iz premoga v višini 5.460 GWh oz. 5.485 GWhje bila dosežena v letih 2006 in 2007. Po letu 2007je bila ustavljena proizvodnja v blokih 1 (2010) in 2 (2008) termoelektrarne Šoštanj ter v termoelektrarni Trbovlje (2014). Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv se prilagaja proizvodnji iz OVE in jedrske energije ter razmeram na trgu z električno energijo.

Obnovljivi viri v Sloveniji so leta 2014 s 6.611 GWh dosegli daleč najvišjo proizvodnjo v opazovanem obdobju. Daleč največ proizvedejo hidroelektrarne (96 %),njihova proizvodnja pa močno niha v odvisnosti od vodnatosti rek (za podrobnejše  informacije glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije). Sledijo proizvodnja v sončnih in vetrnih elektrarn s 4 % ter proizvodnja iz lesa in bioplina vsaka z 2 %.

Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina predstavlja 2 %, iz tekočih goriv pa 0,2 %. Tudi ostala proizvodnja predstavlja 2 %, zajema pa ČHE in odpadke.

Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov energije je, ob upoštevanju polovične proizvodnje jedrske elektrarne v bruto rabi električne energije,leta 2014 znašal 93 %. Pod ciljno vrednost 75 % iz ReNEP se je v obdobju 2005-2014 znižal samo leta 2007.

V prihodnje se zaradi nadaljevanja nujne tehnološke prenove termoelektrarn zaradi izteka življenjske dobe in strožjih okoljevarstvenih zahtev pričakuje večje spremembe v deležih proizvedene električne energije po gorivih. Povečala se bo proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije, kar je načrtovano v Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020. Pričakuje se tudi povečanje deleža električne energije iz zemeljskega plina na račun deleža električne energije iz trdnih goriv. Življenjska doba jedrske elektrarne bo predvidoma podaljšana do leta 2043.

Spremembe v smeri okolju prijaznejše proizvodnje električne energije spodbuja tudi trenutno veljavna zakonodaja: Sistem trgovanja s pravicami do emisije CO2, Uredba o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav z mejnimi koncentracijami izpustov onesnaževal zraka. Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v enotah so proizvodnje električne energije in toplote z visokim izkoristkom spodbuja podporna shema.Razmere za naprave na fosilna goriva so zaradi nizkih cen električne energije v zadnjih letih negotove in zaostrene. Negotove razmere na trgu z električno energijo vplivajo tudi na investicije v nove naprave in prenove obstoječih naprav.

Leta 2013 je bila električna energija v EU-28proizvedena v skoraj enakih deležih iz trdnih goriv (27 %), jedrske energije (27 %) in obnovljivih virov (26 %). Plinasta goriva so prispevala 17 %. V obdobju 2000-2013 se je proizvodnja električne energije v EU-28 povečala za 7 %, v Sloveniji pa za 18 %. K prirastu so v EU-28 največ prispevali OVE, sledi zemeljski plin, medtem ko se je proizvodnja iz trdnih in tekočih goriv ter iz jedrske energije zmanjšala. V Sloveniji je največ prirasta odpadlo na OVE, sledijo jedrska energija,trdna goriva in zemeljski plin.

Statistično in fizično je celotna proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni v Sloveniji, pravno in komercialno pa polovica proizvodnje skladno z meddržavno pogodbo med Hrvaško in Slovenijo[1]pripada Hrvaški in ne neposredno na trg z električno energijo v Sloveniji.Ob upoštevanju polovice proizvodnje jedrske elektrarne je skupna proizvodnja električne energije leta 2014znašala 14.252 GWh, bruto raba, kjer ima daleč največji del končna raba električne energije, pa 14.633 GWh, kar je 3 % več. Največji presežek bruto rabe glede na proizvodnjo je bil s 25 %dosežen v letih 2003 in 2007.

Raba električne energije

Končna raba električne energije je leta 2014 znašala 12.559 GWh, kar je 0,2 %manj kot leto prej. Največji del je odpadel na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (49 %), sledila sta sektorja ostala raba (25 %) ter gospodinjstva (25 %). Na promet (za pogon vlakov in vlečnic oz. žičnic) je odpadel 1 % rabe električne energije. V rabi končne energije je električna energija leta 2014 predstavljala 23,3 %.

Leta 2014 je bila skupna raba električne energije za 42,8 % višja kot leta 1992 (povprečna letna rast 1,6 %) in za 18,4 % višja kot leta 2000 (povprečna letna rast 1,2 %). Raba električne energije je naraščala do začetka gospodarske krize leta 2007 (povprečna letna rast 3,8 % v obdobju 2000-2006). Po okrevanju se je po letu 2011 raba stabilizirala. V zadnjih štirih letih se je raba v povprečju zmanjšala za0,1 % letno.

Po sektorjih se je raba v obdobju 1992-2014najbolj povečala v ostali rabi (za 107 %), sledijo gospodinjstva ter predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (oboje za 30 %). Raba v prometu je bila leta 2014 manjša kot leta 1992 (-8%).

Raba električne energije v ostali rabi se je po eni strani povečala zaradi metodoloških sprememb v zajemu statističnih podatkov, saj je ta postavka izračunana kot razlika med končno rabo električne energije v Sloveniji in rabo v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, gospodinjstva in promet, ter sprememb tarifnih skupin, po drugi strani pa tudi zaradi rasti aktivnosti tega sektorja (leta 2014 je bila dodana vrednost realno za 86% višja kot leta 1992).

V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se je leta 2014 porabilo 6.057 GWh električne energije,od tega daleč največ v panogi proizvodnja kovin, in sicer 35 %. Od tega odpade 60 % na proizvodnjo primarnega aluminija. Zmanjšanje rabe v letu 2009 je bilo v tej panogi z 39 % znatno večje kot sicer v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, do leta 2012pa se je raba vrnila na raven tiste iz leta 2008. Po deležu rabe električne energije v predelovalnih dejavnostih sledi z 11 % panoga proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja. Višji delež od 5 % imajo še naslednje panoge: proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja električnih naprav, ter proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ima raba električne energije sicer podoben trend kot skupna raba energije.

V gospodinjstvih se je raba električne energije leta 2014zmanjšalaza 3,2 % na 3.125 GWh. Od leta 1992 se je raba ob manjših nihanjih stalno povečevala do leta 2010 (3.219 GWh), po tem letu pa se počasi zmanjšuje. Na rast rabe električne energije v gospodinjstvih je vplivala rast življenjskega standarda, rast števila gospodinjstev, rast informatizacije gospodinjstev ter rast uporabe drugih elektronskih naprav. V zadnjih letih se povečuje tudi raba električne energije za ogrevanje zaradi toplotnih črpalk. Po drugi strani na znižanje rabe električne energije vpliva občutno izboljšanje učinkovitosti naprav, ki rabijo električno energijo, ter sprememba obnašanja potrošnikov zaradi obveščevalnih in ozaveščevalnih akcij. Struktura rabe električne energije v gospodinjstvih je za leto 2014naslednja: 19 % za pripravo tople vode, 12 % za hlajenje živil (zamrzovalniki in hladilniki), 10 % za ogrevanje, 9 % za pranje, pomivanje in sušenje, 8 % za računalnike in televizije, prav tako 8 % za razsvetljavo, 9 % za kuhanje ter 25 % za ostalo rabo (SURS, 2014).

Raba električne energije leta 2013 je bila glede na leto 2000 v veliki večini držav članic EU-28 višja, nižja je bila samo na Danskem, Švedskem in v Veliki Britaniji. Povprečne letne rasti znašajo od 3 % v Latviji do -0,3% Veliki Britaniji. V letu 2013je bila rast zabeležena samo v 9-ih državah. Slovenija se po rasti v obdobju 2000-2013uvršča v zgornjo polovico držav.

Raba električne energije na prebivalca se med državami močno razlikuje, saj nanjo vpliva veliko dejavnikov– struktura predelovalnih dejavnosti, struktura rabe električne energije v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih, življenjski standard, podnebne razmere itd. Slovenija se uvršča v zgornjo polovico držav, razlog za to pa je med drugim v strukturi gospodarstva z veliko energetsko intenzivne proizvodnje ter nizkem deležu široke rabe v rabi električne energije (peti najnižji delež v EU-28).

  • Obvladovanje rasti rabe električne energije je pomembno za Slovenijo, da doseže 25-odstotni ciljni delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije leta 2020 ter cilj na področju učinkovite rabe energije po direktivi o energetski učinkovitosti. Slovenija mora v tem okviru doseči, da bo raba primarne energije manjša od 7.125,raba končne energije pa od 5.118 ktoe,kar bo dosegljivo le ob nizki rasti rabe električne energije (v obdobju 2010-2020 je v AN-OVE predvidena povprečna letna rast 1,2 %).

 


[1] Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Ur. l. RS 23/2003)


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji za proizvodnjo električne energije so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04), direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov 2009/28/ES in Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.

Cilji za rabo električne energije so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/04), Direktivi 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti.

Izvorna baza podatkov – PROIZVODNJA električne energije: Za Slovenijo so bili uporabljeni podatki iz dveh virov, konsistentnost pa je bila preverjena preko podatka o proizvodnji električne energije po tipih elektrarn.

1992-2001: EUROSTAT – Za obdobje 1992 do 1999 so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ker podatkov SURS-a za to obdobje ni. Za leto 1996 so bili podatki za proizvodnjo električne energije iz OVE popravljeni, tako da se je ujemala s podatkom SURS-a za proizvodnjo hidroelektrarn, proizvodnja iz trdnih goriv pa da se je ujemala skupna proizvodnja električne energije. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji. Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Supply, transformation, consumption - electricity - annual data.

Po 2002: SURS. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SI-STAT: Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja in dejanska moč v elektrarnah - glavna dejavnost, samoproizvajalci in male zasebne hidroelektrare, Slovenija, letno

RABA električne energije: Po letu 1996 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so bili pridobljeni preko spletne aplikacije SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Električna energija (GWh), Slovenija, letnoZa obdobje 1992-1995 so bili uporabljeni podatki, ki so bili posredovani EUROSTAT-u v vprašalniku. Število prebivalcev je bilo pridobljeno na spletni strani EUROSTAT-a.

Za EU je vir vseh podatkov EUROSTAT.

Skrbnik podatkov: Statistični urad republike Slovenije – Jože Zalar in EUROSTAT.

Datum zajema podatkov za kazalec: 5.11.2015

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Podatki o proizvodnji in rabi električne energije so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA. Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – EUROSTAT in uradna statistika SURS-a.

Za PROIZVODNJO električne energije so bili uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije po naslednjih gorivih: trdna goriva (lignit in rjavi premog), tekoča goriva (ekstra lahko kurilno olje, mazut), plinasta goriva (zemeljski plin), jedrska energija, obnovljivi viri energije (biomasa in odpadki, hidroenergija, vetrna energije, sončna energija, geotermalna energija) in ostala goriva (črpalna hidroelektrarna, odpadki).

Uporabljeni so podatki EUROSTAT-a za naslednje kategorije: 107000 Total gross electricity generation, 107001 Gross electricity generation - Hydro power plants, 107002 Gross electricity generation - Geothermal power plants, 107003 Gross electricity generation - Nuclear power plants, 107005 Gross electricity generation - Wind turbines, 107006 Gross electricity generation - Coal-fired power stations, 107007 Gross electricity generation - Lignite-fired power stations, 107008 Gross Electricity Generation - Oil-Fired Power Stations, 107009 Gross electricity generation - Natural gas-fired power stations, 107010 Gross electricity generation - Derived gas-fired power stations, 107011 Gross electricity generation - Biomass-fired power stations, 107012 Gross electricity generation - Other power stations, 107023 Gross production from photovoltaic systems.

Bruto raba električne energije je izračunana kot vsota proizvodnje električne energije na generatorju v Sloveniji brez proizvodnje črpalnih hidroelektrarn in neto uvoza električne energije (uvoz – izvoz električne energije).

Za RABO električne energije so bili uporabljeni podatki o rabi električne energije po sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet, gospodinjstva in ostala raba. EUROSTAT te sektorje označuje kot 101800 (Industrija), 101900 (Promet) in 102000 (Široka raba).

Metodologija obdelave podatkov:

Povprečne letne rasti proizvodnje ali rabe električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)^(1 /število let) –1] x 100.

Delež proizvodnje električne energije iz posameznih goriv je izračunan kot količnik proizvodnje električne energije iz goriva ter celotne proizvodnje električne energije v državi, delež rabe posameznega sektorja pa kot količnik rabe sektorja in celotne rabe električne energije. Raba električne energije na prebivalca je bila izračunana kot količnik rabe električne energije in števila prebivalcev za posamezne države. Za število prebivalcev je bilo uporabljeno stanje na dan 1. januar.

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.

Geografska pokritost:

EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-25 združuje članice EU-15 in EU-10. EU-28 poleg držav EU-25 vključuje še Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki so, čeprav so iz dveh različnih virov, med seboj konsistentni, kar je bilo ugotovljeno s primerjavo proizvodnje električne energije po gorivih in po tipih elektrarn (TE, HE, NE). Za obdobje 1992-1995 je bil za primerjavo uporabljen podatek ministrstva pristojnega za energetiko, po letu 1996 pa podatek SURS-a.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 2

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- NEK, 2015. Letno poročilo NEK 2014 (http://www.nek.si/sl/novinarsko_sredisce/porocila/letna_poslovna_porocila/)

- MG, 2004. Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/04)

- EU, 2006: Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS.

- EU, 2012: Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES.

- EK, 2010: Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020)

- Vlada RS, 2008: Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.

- Vlada RS, 2010: Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.

- Vlada RS, 2015: Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020.

- MG, 2011: Drugi nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.

- SURS, 2015: Statistika rabe in proizvodnje električne energije, letno (SI-STAT, pridobljeno 20.10.2015).