KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Leto 2022 je bilo za proizvodnjo električne energije v Sloveniji izjemno, saj je bila zaradi težav z dobavami premoga proizvodnja iz trdnih goriv najnižja od leta 1992, suša pa je prav tako znižala proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. To je pripeljalo do rekordnega deleža jedrske energije pri proizvodnji električne energije (42 %) in zelo nizke skupne proizvodnje (13,4 TWh), najnižje od leta 1999. Delež domače proizvodnje električne energije je bil 71 %, kar je pod ciljem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, letna proizvodnja pa za 40 % nižja od bruto rabe. Raba električne energije se je zmanjšala zaradi nižje rabe v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, z rastjo povprečno 1,0 % letno v obdobju 2000-2022. 42 % električne energije se porabi v industriji, sledijo gospodinjstva in storitveni sektor.


Kazalec proizvodnja in raba električne energije združuje kazalca Proizvodnja električne energije po gorivih (EN17) in Raba električne energije (EN12). Kazalec proizvodnja električne energije po gorivih prikazuje celotno bruto proizvodnjo električne energije v državi po gorivih. To pomeni, da vključuje proizvodnjo elektrarn po glavni dejavnosti, proizvodnjo samoproizvajalcev ter proizvodnjo zasebnih elektrarn.

Proizvodnja električne energije po gorivih je pomemben pokazatelj gibanja izpustov, saj prispeva približno tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov ter vseh izpustov prašnih delcev (sekundarni: SO2, NOx, NH3; primarni: PM10). Okolje z vidika izpustov najbolj obremenjuje proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, vendar tudi znotraj njih obstajajo velike razlike. Plinasta goriva so namreč okolju najbolj prijazno fosilno gorivo, saj imajo glede na trdna goriva približno 2-krat nižje izpuste toplogrednih plinov in minimalne izpuste prašnih delcev. Tekoča goriva so po izpustih med trdnimi in plinastimi. Raba jedrske energije izpustov ne povzroča, je pa sporna zaradi nevarnosti jedrskih nesreč ter kopičenja jedrskih odpadkov, ki predstavljajo velik okoljski problem. Okolju najbolj prijazna proizvodnja električne energije temelji na rabi obnovljivih virov energije, kar pa seveda ne pomeni, da njihova raba na okolje ne vpliva, razlike so med viri in projekti pri enakem viru. Poleg strukture proizvodnje električne energije po gorivih, na izpuste vplivata tudi učinkovitost proizvodnje in stopnja čiščenja dimnih plinov.

Gonilo proizvodnje električne energije je njena raba, ki je pred gospodarsko krizo hitro naraščala. Povezava ni enoznačna na ravni države, saj je z odprtjem trga z električno energijo v idealnem primeru potrebe po električni energiji možno zadovoljiti iz katerekoli elektrarne po Evropi. Kljub temu pa velja, da večja potreba po električni energiji v Sloveniji vpliva na večjo proizvodnjo v Sloveniji, saj država zasleduje tudi cilj dolgoročne uravnoteženosti razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe energije.


Grafi

Slika EN30-1: Proizvodnja elektricne energije po gorivih za obdobje 1992-2022
Viri:

SURS (2023)

Prikaži podatke
Trdna goriva (premog in lignit) [GWh] Tekoca goriva [GWh] Plinasta goriva [GWh] Jedrska energija [GWh] OVE (HE, les, biogoriva, SE) [GWh] Skupaj [GWh]
1992 4370 307 25 3971 3413 12086
1993 4432 259 23 3956 3022 11692
1994 4336 269 18 4609 3399 12631
1995 4343 261 30 4779 3241 12654
1996 4673 261 8 4562 3449 12953
1997 4710 345 10 5019 3092 13176
1998 4988 140 109 5019 3449 13705
1999 4480 142 172 4696 3772 13262
2000 4611 55 293 4761 3904 13624
2001 4919 126 296 5257 3868 14466
2002 5303 66 289 5528 3414 14600
2003 5108 50 370 5207 3080,13 13821
2004 5192 43 358 5459 4215,62 15273
2005 5275 37 340 5884 3575,38 15117
2006 5460 45 373 5548 3683,11 15114
2007 5485 29 452 5695 3377,07 15043
2008 5323 17 475 6273 4306,90 16398
2009 5131 28 594 5739 4904,66 16401
2010 5289 9 548 5657 4555,44 16248
2011 5308 17 489 6215 3731,44 15912
2012 5145 9 532 5528 4132,93 15541
2013 4876,54 7,45 509,00 5300 4814,75 15809,09
2014 3758,76 41,90 373,56 6370 6337,43 17162,92
2015 4385,21 17,20 403,78 5648 4072,68 14817,38
2016 5009,43 10,35 419,93 5715 4778,92 16221,21
2017 4824,13 14,40 473,10 6285,27 4175,27 16053,65
2018 4622,27 18,47 478,01 5776,44 5044,09 16138,26
2019 4482,98 10,51 532,51 5821,26 4836,48 15896,42
2020 4363,03 10,52 580,25 6352,77 5291,87 16900,02
2021 3848,32 57,45 521,31 5705,95 5164,14 15592,37
2022 3131,80 55,77 489,90 5605,51 3817,11 13363,31
Slika EN30-2: Struktura proizvodnje elektricne energije po gorivih za EU-27 in Slovenijo za leti 2005 in 2021
Viri:

EUROSTAT (2023)

Prikaži podatke
Trdna goriva (premog in lignit) [GWh] Tekoca goriva [GWh] Plinasta goriva [GWh] Jedrska energija [GWh] OVE (HE, les, biogoriva) [GWh] Ostalo [GWh] Proizvodnja el. energ. [GWh] Trdna goriva (premog in lignit) [%] Tekoca goriva [%] Plinasta goriva [%] Jedrska energija [%] OVE (HE, les, biogoriva) [%] Ostalo [%]
EU-27-2005 808882,22 137434,88 514215,96 916081 487586,26 52109,76 2916310,08 27,74 4,71 17,63 31,41 16,72 1,79
SI-2005 5271 42 339 5884 3574,72 5,62 15116,35 34,87 0,28 2,24 38,92 23,65 0,04
EU-27-2021 419032,34 46744,28 551783,77 731700,79 1121461,95 35790,09 2906513,22 14,42 1,61 18,98 25,17 38,58 1,23
SI-2021 3848,32 57,45 521,31 5705,95 5733,26 10,64 15876,92 24,24 0,36 3,28 35,94 36,11 0,07
Slika EN30-3: Sprememba proizvodnje elektricne energije po gorivih v Sloveniji in EU-27 v obdobju 2005-2021
Viri:

EUROSTAT (2023)

Prikaži podatke
EU-27 [%] SI [%]
Trdna goriva (premog in lignit) -48,20 -26,99
Tekoca goriva -65,99 36,79
Plinasta goriva 7,31 53,78
Jedrska energija -20,13 -3,03
OVE (HE, les, biogoriva) 130,00 60,38
Ostalo -31,32 89,27
Slika EN30-4: Raba elektricne energije po sektorjih v obdobju 1992-2022
Viri:

SURS (2023)

Prikaži podatke
Pred. dej. in gradb. [GWh] Promet [GWh] Gospodinjstva [GWh] Ostala raba [GWh] Skupaj [GWh]
1992 4660 147 2404 1516 8727
1993 4553 146 2490 1561 8750
1994 4956 147 2585 1597 9285
1995 4943 170 2553 1718 9384
1996 4921 258 2594 1641 9414
1997 4853 264 2637 2028 9782
1998 5055 268 2658 2059 10040
1999 5099 271 2692 2151 10213
2000 5490 265 2601 2166 10522
2001 5648 256 2675 2348 10927
2002 5790 172 2704 3023 11689
2003 6543 179 3008 2335 12065
2004 6710 189 3012 2637 12548
2005 7172 197 2951 2423 12743
2006 7440 198 3055 2472 13165
2007 7468 195 3021 2579 13263
2008 6311 196 3182 3117 12806
2009 4966 156 3137 3034 11293
2010 5487 173 3219 3066 11945
2011 5864 164 3211 3261 12500
2012 5922 159 3179 3168 12428
2013 5878 154 3229 3218 12479
2014 6057 136 3125 3141 12459
2015 6199 152 3205 3232 12788
2016 6234 166 3260 3366 13026
2017 6446,22 232,74 3327,02 3523,87 13529,85
2018 6498,82 233,15 3367,81 3595,53 13695,32
2019 6491,69 231,02 3418,86 3520,61 13662,18
2020 5973,40 209,78 3634,11 3115,47 12932,77
2021 6061,89 236,35 3802,57 3327,89 13428,71
2022 5504,15 274,66 3731,03 3506,58 13016,42
Slika EN30-5: Deleži v rabi elektricne energije po sektorjih za leta 1992, 2005 in 2022
Viri:

SURS (2023)

Prikaži podatke
Pred. dej. in gradb. [GWh] Promet [GWh] Gospodinjstva [GWh] Ostala raba [GWh] Skupaj [GWh] Pred. dej. in gradb. [%] Promet [%] Gospodinjstva [%] Ostala raba [%]
1992 4660 147 2404 1516 8727 53,40 1,68 27,55 17,37
2005 7172 197 2951 2423 12743 56,28 1,55 23,16 19,01
2022 5504,15 274,66 3731,03 3506,58 13016,42 42,29 2,11 28,66 26,94
Slika EN30-6: Povprecna letna rast rabe elektricne energije v EU-27 v obdobju 2000-2021 in v letu 2021
Viri:

EUROSTAT (2023)

Prikaži podatke
2000 [TWh] 2005 [TWh] 2010 [TWh] 2015 [TWh] 2019 [TWh] 2020 [TWh] 2021 [TWh] 2000-2021 [%] 2020-2021 [%]
EU-27 2198,00 2435,67 2510,66 2449,96 2478,85 2384,33 2487,20 0,59 4,31
- 0 0
Danska 32,46 33,46 32,06 30,81 30,75 30,39 32,09 -0,05 5,60
Švedska 128,73 130,70 131,22 124,86 124,81 123,43 128,26 -0,02 3,92
Nemcija 483,45 522,41 532,02 514,95 496,52 482,23 494,62 0,11 2,57
Belgija 77,54 81,87 85,43 81,50 81,70 78,88 81,36 0,23 3,14
Italija 272,98 300,88 299,31 287,48 291,93 275,20 292,20 0,32 6,18
Finska 75,69 80,75 83,51 78,50 81,31 76,90 82,09 0,39 6,76
Luksemburg 5,78 6,15 6,59 6,22 6,40 6,12 6,39 0,49 4,47
Francija 384,90 422,77 444,09 435,03 431,70 411,36 433,07 0,56 5,28
Nizozemska 94,97 104,29 107,64 103,73 107,62 106,33 107,17 0,58 0,79
Grcija 43,15 50,90 53,12 50,79 50,20 47,53 49,24 0,63 3,60
Slovaška 22,01 22,85 24,14 24,37 25,19 23,81 25,55 0,71 7,29
Španija 188,46 242,22 244,80 232,04 234,53 219,66 227,88 0,91 3,74
Ceška republika 49,38 53,60 54,22 54,48 58,42 57,10 59,98 0,93 5,05
Portugalska 38,37 46,32 49,89 45,81 47,88 46,25 47,32 1,00 2,31
Avstrija 51,54 57,50 59,93 61,15 63,51 61,53 64,44 1,07 4,73
Bolgarija 24,25 25,72 27,10 28,33 30,22 28,61 30,97 1,17 8,25
SLOVENIJA 10,52 12,74 11,95 12,79 13,68 12,95 13,46 1,18 3,92
Romunija 33,94 38,86 41,32 43,03 45,57 44,02 46,05 1,46 4,60
Hrvaška 11,83 14,42 15,86 15,34 16,16 15,22 16,50 1,59 8,41
Madžarska 29,44 32,34 34,21 36,29 40,22 40,05 42,30 1,74 5,62
Irska 20,29 24,35 25,40 25,79 28,42 28,64 29,55 1,81 3,19
Poljska 98,07 105,01 118,69 127,82 140,41 137,32 143,69 1,84 4,64
Latvija 4,48 5,73 6,22 6,46 6,64 6,52 6,74 1,97 3,30
Ciper 3,00 3,96 4,88 4,09 4,72 4,38 4,65 2,11 6,23
Estonija 5,02 6,04 6,91 6,85 7,32 7,18 7,88 2,18 9,80
Malta 1,57 1,86 1,82 2,11 2,47 2,36 2,58 2,40 9,18
Litva 6,20 7,98 8,33 9,34 10,54 10,36 11,15 2,84 7,71
Slika EN30-7: Raba elektricne energije na prebivalca v EU-27 v letih 2005 in 2021
Viri:

EUROSTAT (2023)

Prikaži podatke
2000 [MWh/preb] 2005 [MWh/preb] 2010 [MWh/preb] 2015 [MWh/preb] 2019 [MWh/preb] 2020 [MWh/preb] 2021 [MWh/preb]
EU-27 5,13 5,61 5,70 5,52 5,55 5,33 5,56
-
Finska 14,64 15,42 15,60 14,35 14,74 13,92 14,84
Švedska 14,53 14,50 14,05 12,81 12,20 11,95 12,36
Luksemburg 13,32 13,34 13,13 11,06 10,42 9,77 10,07
Avstrija 6,44 7,01 7,18 7,12 7,17 6,91 7,21
Belgija 7,57 7,84 7,88 7,25 7,13 6,85 7,04
Francija 6,36 6,73 6,87 6,55 6,43 6,11 6,40
SLOVENIJA 5,29 6,38 5,84 6,20 6,57 6,18 6,38
Nizozemska 5,99 6,40 6,49 6,14 6,23 6,11 6,13
Nemcija 5,88 6,33 6,50 6,34 5,98 5,80 5,95
Estonija 3,58 4,44 5,18 5,21 5,52 5,40 5,93
Irska 5,37 5,92 5,58 5,51 5,80 5,77 5,90
Ceška republika 4,80 5,26 5,18 5,17 5,49 5,34 5,72
Danska 6,09 6,18 5,79 5,44 5,30 5,22 5,49
Ciper 4,34 5,40 5,96 4,83 5,39 4,93 5,19
Malta 4,03 4,61 4,41 4,81 5,01 4,59 5,00
Italija 4,80 5,20 5,06 4,73 4,88 4,61 4,93
Španija 4,66 5,59 5,27 5,00 5,00 4,64 4,81
Slovaška 4,08 4,25 4,48 4,50 4,62 4,36 4,68
Grcija 4,00 4,64 4,78 4,68 4,68 4,43 4,61
Portugalska 3,74 4,41 4,72 4,42 4,66 4,49 4,60
Bolgarija 2,96 3,34 3,65 3,93 4,32 4,12 4,48
Madžarska 2,88 3,20 3,42 3,68 4,12 4,10 4,35
Hrvaška 2,63 3,34 3,69 3,63 3,96 3,75 4,09
Litva 1,76 2,38 2,65 3,20 3,77 3,71 3,99
Poljska 2,56 2,75 3,12 3,36 3,70 3,62 3,80
Latvija 1,88 2,55 2,93 3,25 3,46 3,42 3,56
Romunija 1,51 1,82 2,04 2,17 2,35 2,28 2,40

Cilji

Proizvodnja električne energije

- vsaj 75 % oskrba z električno energijo iz virov v Sloveniji do leta 2030 in do leta 2040 ter zagotavljanje ustrezne ravni zanesljivosti oskrbe z električno energijo,

- zanesljiva in konkurenčna oskrba z energijo,

- dolgoročna uravnoteženost razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe

energije,

- povečanje deleža električne energije iz OVE

Raba električne energije

Slovenija nima posebnega cilja za rabo električne energije, lahko pa cilj definiramo v širšem kontekstu v okviru splošnih ciljev za energetsko učinkovitost.


Proizvodnja električne energije

Celotna proizvodnja električne energije je leta 2022 znašala 13.363 GWh. To je najnižja proizvodnja po letu 1999, kot posledica ustavitve proizvodnje v TEŠ zaradi težav z dobavo premoga ter sušnega leta, kar je vplivalo na nižjo proizvodnjo iz OVE. Največ električne energije je bilo proizvedeno iz jedrske energije z 42 %, proizvodnja iz OVE je predstavljala 29 %, iz trdnih goriv pa 23 %. Proizvodnja električne energije glede na leto 1992 je bila leta 2022 višja za 11 %, glede na leto 2005 pa je bila nižja za 12 %. Glede na 2021 je bila proizvodnja nižja za 14 %.

V deležih proizvodnje električne energije po gorivih so prisotna nihanja, ki so večinoma posledica podnebnih razmer ter remontov jedrske elektrarne (18-mesečni cikel). Dolgoročni trendi proizvodnje v obdobju 1992-2022 kažejo, da se je delež proizvodnje iz trdnih goriv zmanjševal, zlasti v zadnjih letih, deleža proizvodnje iz jedrske energije in iz OVE pa sta se povečevala, pri čemer se je delež OVE povečeval hitreje.

V jedrski elektrarni je bilo leta 2022 proizvedeno 5.606 GWh električne energije. Glede na leto 1992 je bila proizvodnja višja za 41 % kar je posledica optimizacije delovanja s skrajševanjem remontov in izboljšav naprav (menjava uparjalnikov, turbin, itd.). Proizvodnja jedrske elektrarne je zaradi hlajenja z vodo iz reke Save odvisna tudi od hidroloških razmer. Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv je leta 2022 znašala 3.132 GWh, kar je najmanj v opazovanem obdobju. Glede na leto 1992 je bila proizvodnja nižja za 28 %.

Obnovljivi viri v Sloveniji so leta 2022 s 3.817 GWh manj prispevali k proizvodnji električne energije kot v preteklih letih. Daleč največ proizvedejo hidroelektrarne proizvodnja katerih močno niha v odvisnosti od vodnatosti rek. V kazalcu se proizvodnja električne energije v črpalni elektrarni upošteva pod postavko ostalo. (Za več informacij glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije). Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina in tekočih goriv predstavlja s 546 GWh zelo majhen delež v skupni proizvodnji. Tekoča fosilna goriva se v zadnjih letih uporabljajo samo za zagone premogovih naprav. V preteklosti je prišlo do zamenjave proizvodnje električne energije iz tekočih goriv z zemeljskim plinom pri samoproizvajalcih in elektrarnah, ki služijo kot rezervne zmogljivosti.

Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov energije ob upoštevanju polovične proizvodnje jedrske elektrarne v bruto porabi električne energije je leta 2022 znašal 71 %. Vrednost je nižja od cilja, kot posledica izredne situacije ob težavah z dobavo premoga in situacije na trgu energentov zaradi vojne v Ukrajini ter sušnega leta.

Struktura proizvodnje električne energije leta 2021 se v EU-27 ujema s Slovenijo v deležu OVE, ki je znašal približno 40 %. Bistvena razlika je, da je v EU-27 več električne energije proizvedene iz plinastih goriv (19 %), medtem ko je delež tega energenta v Sloveniji samo 3 %. Posledično je delež jedrske energije in trdnih goriv v EU-27 nižji kot v Sloveniji. Zanimivo je, da se delež plinastih goriv tako v EU-27 kot v Slovenji v obdobju 2005-2021 ni bistveno spremenil, spremenili pa so se deleži pri ostalih energentih. Pri OVE se je delež povečal, pri jedrski in trdnih gorivih pa zmanjšal. Če primerjamo spremembo proizvodnje po različnih energentih v EU-27 in Sloveniji vidimo, da se je proizvodnja iz OVE v EU-27 povečala bistveno več kot v Sloveniji, kar je smiselno, saj je imela EU-27 nižje izhodišče. Pri plinastih gorivih Slovenija zaostaja in jih šele sedaj v večji meri uvaja v proizvodnjo električne energije. Zanimiva je velika rast v Sloveniji kategorije Ostalo, kar je posledica dejstva, da sem štejemo proizvodnjo ČHE.

Statistično in fizično je celotna proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni v Sloveniji, pravno in komercialno pa polovica proizvodnje skladno z meddržavno pogodbo med Hrvaško in Slovenijo[1] pripada Hrvaški in ne neposredno na trg z električno energijo v Sloveniji. Po tej pogodbi je polovica okoljskih obveznosti povezanih z razgradnjo elektrarne in odlaganjem odpadkov odgovornost Republike Hrvaške. Ob upoštevanju polovice proizvodnje jedrske elektrarne je skupna proizvodnja električne energije leta 2022 znašala 10.561 GWh, bruto raba, kjer ima daleč največji del končna raba električne energije, pa 14.809 GWh, kar je 40 % več.

Raba električne energije

Končna raba električne energije je leta 2022 znašala 13.016 GWh, kar je 3,1 % manj kot leto prej. Največji del odpade na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (42 %), sledita sektorja gospodinjstva (29 %) ter ostala raba (27 %). Na promet (za pogon vlakov in vlečnic oz. žičnic ter električnih vozil) odpade 2 % skupne rabe električne energije.

Leta 2022 je bila skupna raba električne energije za 49,2 % višja kot leta 1992 (povprečna letna rast 1,3 %) in za 23,7 % višja kot leta 2000 (povprečna letna rast 1,0 %). Večje letne spremembe rabe električne energije so posledica sprememb v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Po letu 2005 so bile večje spremembe opažene leta 2009, kar je bilo posledica gospodarske krize in s tem zmanjšanja proizvodnje v energetsko intenzivnih panogah, v letih 2010 in 2011, ko je sledilo gospodarsko okrevanje, leta 2020 kot posledica ukrepov preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2 ter leta 2022 zopet zmanjševanja proizvodnje energetsko intenzivnih panog zaradi visokih cen energije. V industriji se je v obdobju 2000-2022 raba električne energije minimalno povečala, in sicer za 0,3 %. Bistveno večje povečanje je bilo zabeleženo v ostali rabi (61,9 %) ter gospodinjstvih (43,4 %), kar je vplivalo na zvišanje deležev teh dveh sektorjev.

Raba električne energije leta 2021 je bila glede na 2000 v veliki večini držav članic EU-27 višja, nižja je bila samo na Danskem, enaka pa na Finskem. Povprečne letne rasti znašajo od 2,8 % v Litvi do -0,1% na Danskem. Slovenija je bila 1,2 % rastjo med državami z visoko rastjo. V letu 2021 je bila zaradi »pandemičnega« leta 2020 v vseh državah zabeležena precej visoka rast, izjema je Nizozemska.

Raba električne energije na prebivalca se med državami močno razlikuje, saj nanjo vpliva veliko faktorjev – struktura predelovalnih dejavnosti, struktura rabe električne energije v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih (za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, itd.), življenjski standard, podnebne razmere itd. Slovenija se uvršča v zgornjo polovico držav, razlog za to pa je med drugim v strukturi gospodarstva z veliko energetsko intenzivne proizvodnje.


[1] Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Ur. l. RS 23/2003)


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki je bil sprejet februarja 2020.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov

Izvorna baza podatkov – PROIZVODNJA električne energije: Za Slovenijo so bili uporabljeni podatki iz dveh virov, konsistentnost pa je bila preverjena preko podatka o proizvodnji električne energije po tipih elektrarn.

1992-2001: EUROSTAT – Za obdobje 1992 do 1999 so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ker podatkov SURS-a za to obdobje ni. Za leto 1996 so bili podatki za proizvodnjo električne energije iz OVE popravljeni, tako da se je ujemala s podatkom SURS-a za proizvodnjo hidroelektrarn, proizvodnja iz trdnih goriv pa da se je ujemala skupna proizvodnja električne energije. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji. Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Supply, transformation, consumption - electricity - annual data.

Po 2002: SURS. Podatki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SI-STAT: Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja in dejanska moč v elektrarnah - glavna dejavnost, samoproizvajalci in male zasebne hidroelektrare, Slovenija, letno

RABA električne energije: Po letu 1996 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so bili pridobljeni preko spletne aplikacije SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Električna energija (GWh), Slovenija, letnoZa obdobje 1992-1995 so bili uporabljeni podatki, ki so bili posredovani EUROSTAT-u v vprašalniku. Število prebivalcev je bilo pridobljeno na spletni strani EUROSTAT-a.

Podatki o proizvodnji in rabi električne energije so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA. Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – EUROSTAT in uradna statistika SURS-a.

Za PROIZVODNJO električne energije so bili uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije po naslednjih gorivih: trdna goriva (lignit in rjavi premog), tekoča goriva (ekstra lahko kurilno olje, mazut), plinasta goriva (zemeljski plin), jedrska energija, obnovljivi viri energije (biomasa in odpadki, hidroenergija, vetrna energije, sončna energija, geotermalna energija) in ostala goriva (črpalna hidroelektrarna, odpadki).

Bruto raba električne energije je izračunana kot vsota proizvodnje električne energije na generatorju v Sloveniji brez proizvodnje črpalnih hidroelektrarn in neto uvoza električne energije (uvoz – izvoz električne energije).

Za RABO električne energije so bili uporabljeni podatki o rabi električne energije po sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet, gospodinjstva in ostala raba. EUROSTAT te sektorje označuje kot 101800 (Industrija), 101900 (Promet) in 102000 (Široka raba).

Metodologija obdelave podatkov

Povprečne letne rasti proizvodnje ali rabe električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)^(1 /število let) –1] x 100.

Delež proizvodnje električne energije iz posameznih goriv je izračunan kot količnik proizvodnje električne energije iz goriva ter celotne proizvodnje električne energije v državi, delež rabe posameznega sektorja pa kot količnik rabe sektorja in celotne rabe električne energije. Raba električne energije na prebivalca je bila izračunana kot količnik rabe električne energije in števila prebivalcev za posamezne države. Za število prebivalcev je bilo uporabljeno stanje na dan 1. januar.

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Proizvodnja električne energije po energentih

ktoe

SURS, spletna aplikacija SiStat 

2000–2020 

oktobra za preteklo leto 

enkrat letno 

 9.11.2023 

da

Raba električne energije po sektorjih

ktoe

SURS, spletna aplikacija SiStat 

2000–2020 

oktobra za preteklo leto 

enkrat letno 

 9.11.2023 

da

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Za EU je vir vseh podatkov EUROSTAT.

Za proizvodnjo električne energije so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a iz naslednje zbirke podatkov: Production of electricity and derived heat by type of fuel [nrg_bal_peh__custom_8620468], in sicer po kategorijah Total; Solid fossil fuels; Natural gas; Oil and petroleum products (excluding biofuel portion); Renewables and biofuels; Renewable municipal waste; Non-renewable waste; Nuclear heat

Za rabo električne energije so bili podatki pridobljeni iz zbirke Simplified energy balances [nrg_bal_s__custom_8628102] po kategorijah: Final consumption - energy use; Final consumption - industry sector - energy use; Final consumption - transport sector - energy use; Final consumption - other sectors - energy use za gorivo Električna energija.

Metodologija obdelave podatkov:

Glej opis pri podatkih za Slovenijo.

Opredelitev kazalca:
Relevantnost kazalca: 1
Točnost uporabljenih podatkov: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: /