V Evropi 12,9 % dojenčkov umre zaradi bolezni dihal. Podatki za Slovenijo kažejo, da je zaradi bolezni dihal v letu 2017  umrlo 6,7 % dojenčkov  (od vseh umrlih otrok), starih 28-364 dni (NIJZ,  2018). V letu 2014 in 2015 v Sloveniji ni bilo nobene smrti dojenčka zaradi bolezni dihal (NIJZ, 2016). Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal, je pa zelo zapletena, predvsem zaradi različnih zunanjih dejavnikov (vpliv alergenov, cigaretnega dima, prehrane, sloga življenja).

Slovenija spada v skupino EU držav, ki so bolj onesnažene z delci PM₁₀. Povprečna letna koncentracija PM₁₀ namreč presega mejno vrednost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija za zdravje ljudi (20 µg PM₁₀/m³). Še posebej so onesnaženemu zraku izpostavljeni starejši in otroci, ki so ranljivejša družbena skupina.

V Sloveniji se je v letu 2017, 94 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo (na oskrbovalnih območjih), pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti pitne vode (monitoring) na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V monitoring pitne vode ni bilo vključenih 6 % prebivalcev Slovenije; to so sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (npr. lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba) ali iz drugih razlogov niso bili zajeti v monitoring (npr. nepopoln zajem). V slovenskih mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring.

V zadnjih letih so se vsebnosti kadmija in svinca v ledvicah in jetrih srnjadi zmanjšale, in sicer pod vrednost toksičnih koncentracij, ki bi lahko neposredno prizadele zdravstveno stanje osebkov te vrste. Kljub temu vsebnosti kadmija v notranjih organih srnjadi v številnih območjih Slovenije presegajo zakonsko dopustno vsebnost (upoštevaje primernost za prehrano ljudi). Problematična območja zaradi izpostavljenosti fluoridom so predvsem Dravsko-Ptujsko polje in Haloze, zaradi izpostavljenosti svincu pa Zgornja Mežiška dolina.