Število prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu prometa najbolj prometnih cest izven urbanih območij, se postopoma zmanjšuje. V obdobju celega dne je bilo leta 2017 višjim ravnem hrupa cestnega prometa izpostavljenih približno 16.000 prebivalcev manj kot leta 2012. Pri tem ostaja pomembna razlika med prebivalci, ki živijo na vplivnem območju najbolj prometnih avtocest in hitrih cest oz. prebivalci, ki živijo na vplivnem območju najbolj prometnih glavnih in regionalnih cest.

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest in železniških prog v Ljubljani in so izpostavljeni višjim ravnem hrupa, se med letoma 2012 in 2017 ni bistveno spremenilo in se ne zmanjšuje v skladu z zastavljenimi cilji.

Pogostost in intenziteta hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih Slovenije se v zadnjih desetletjih povečuje. Med desetimi leti z največjo intenziteto pojava po letu 1982 se jih kar 7 uvršča v obdobje po letu 2000, med njimi izraziteje izstopajo leta 2012, 2002 in 2003. Najdaljše trajanje hidrološke suše podzemne vode je bilo značilno za obdobje med leti 2002 in 2004. Suše z največjo intenziteto pojava najpogosteje beležimo v zimskih in pomladnih mesecih, močno sušo pa spomladi in poleti.

Monitoring pitne vode se je  v letu 2019 izvajal na oskrbovalnih območjih (vodovodih), ki oskrbujejo 50 in več oseb, vključenih je bilo 93 % prebivalcev Slovenije. Velika, srednja in deloma mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 500 (88 %) prebivalcev imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. S preventivnega vidika so najbolj neurejena najmanjša oskrbovalna območja s 50-500 prebivalcev, pri katerih je bila v večjem deležu prisotna fekalna onesnaženost ter nekatera oskrbovalna območja s površinskimi in kraškimi vodnimi viri.