V Sloveniji je bilo v letu 2021  35 % otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 0-20 µg PM₁₀/m³  in 65% otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 21-30 µg/m³, v večjih mestih. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM₁₀ pod 26 µg/m³. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo v Sloveniji v letu 2018 približno 2 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM₁₀ /m³, v letu 2019 pa kar 53 %.

V Sloveniji se je v letu 2019, 93 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma na 858 oskrbovalnih območjih, na katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti pitne vode – monitoring, na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V Monitoring pitne vode ni bilo vključenih 7 % prebivalcev, ki se oskrbujejo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo z manj kot 50 oseb (npr. lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba). V mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring.

V zadnjih letih so se vsebnosti kadmija in svinca v ledvicah in jetrih srnjadi zmanjšale, in sicer pod vrednost toksičnih koncentracij, ki bi lahko neposredno prizadele zdravstveno stanje osebkov te vrste. Kljub temu vsebnosti kadmija v notranjih organih srnjadi v številnih območjih Slovenije presegajo zakonsko dopustno vsebnost (upoštevaje primernost za prehrano ljudi). Problematična območja zaradi izpostavljenosti fluoridom so predvsem Dravsko-Ptujsko polje in Haloze, zaradi izpostavljenosti svincu pa Zgornja Mežiška dolina.

Vsebnosti kovin in dušika so povečane v okolici večjih mest, industrijskih in termoenergetskih središč. Povečane vrednosti v zahodni Sloveniji pripisujemo daljinskemu transportu iz Padske nižine v Italiji, v severovzhodni Sloveniji pa predvsem prometu ter kmetijstvu. Od leta 1995 dalje je opazen trend nižanja koncentracij vseh kovin in dušika.