Ekološki odtis Slovenije je leta 2019 znašal 5,23 gha na prebivalca, kar uvršča našo državo pod povprečje držav Evropske unije (5,42 gha na prebivalca). Ogljični odtis prispeva 56 % ekološkega odtisa. Pomemben delež ekološkega odtisa predstavljajo tudi gozdni proizvodi (23,1 %). Glede na kategorije potrošnje k ekološkemu odtisu v Sloveniji največ prispevajo bivališča in osebni promet.Čeprav ima Slovenija za svetovne razmere nadpovprečno biokapaciteto (2,44 gha na prebivalca), spada med države z ekološkim primanjkljajem. To pomeni, da porabimo več kot je narava sposobna obnoviti. Živimo življenjski slog, za katerega bi potrebovali biokapaciteto 3,37 planeta.
Ekološki odtis (angl. ecological footprint, v slovenskih prevodih tudi okoljski odtis) je eden najbolj uveljavljenih sinteznih okoljskih kazalcev, ki ponazarjajo pritiske socialno-ekonomskega razvoja na okolje oziroma človekovo poseganje v biosfero. Z ekološkim odtisom spremljamo obseg biološko produktivnih kopenskih in vodnih površin, potrebnih za proizvodnjo porabljenih virov, umestitev infrastrukture in absorpcijo proizvedenih odpadnih snovi. Ekološki odtis ponazarja površino, ki jo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja, in se izraža v globalnih hektarih (gha; običajno na prebivalca), kar omogoča primerjavo med različnimi državami in regijami.
Kazalec prikazuje sestavo ekološkega odtisa in biokapaciteto v Sloveniji v obdobju 1992–2019, sestavo ekološkega odtisa glede na kategorije potrošnje (bivališča, osebni promet, hrana, blago in storitve) in tipe zemljišč v Sloveniji leta 2019 ter primerjavo slovenskega ekološkega odtisa z državami EU-27 v letu 2019. Prav tako pa vključuje sestavo ekološkega odtisa in biokapacitete v Sloveniji v obdobju 1992-2019.
V izračune ekološkega odtisa so vključene biološko produktivne površine na kopnem in v vodah, ki so namenjene potrošnji (proizvodnja hrane, krme, vlaken, gozdnih proizvodov in industrijskih rastlin z gospodarskim pomenom), pozidanim površinam in infrastrukturi ter absorpciji ogljikovega dioksida (preračunano v gozdne površine, potrebne za vezavo emisij ogljikovega dioksida iz izgorevanja fosilnih goriv). Ekološki odtis spremlja rabo šestih kategorij produktivnih površin: obdelovalne površine, pašne površine, gozdovi (tj. raba gozdnih proizvodov), ribolovna območja, pozidane površine in površine, potrebne za absorpcijo ogljičnega odtisa.
Medtem ko ekološki odtis ponazarja obseg potrošnje določenega območja (na primer mesta, regije, države ipd.), se za prikaz produktivnosti njegovih površin uporablja tako imenovana biokapaciteta. Skupna biokapaciteta območja, ki je vsota biokapacitete obdelovalnih površin, pašnih površin, gozdov, ribolovnih območij in pozidanih površin, se prav tako izraža v globalnih hektarih (gha). Ker so globalni hektari standardizirana enota (tj. hektar s povprečno produktivnostjo vseh biološko produktivnih površin na svetu), so omogočene tako primerjave med ekološkim odtisom in biokapaciteto izbranega območja kot tudi medsebojne primerjave različnih območij.
Razlika med ekološkim odtisom in biokapaciteto določenega območja pokaže bodisi ekološki primanjkljaj ali presežek. Ekološki primanjkljaj se pojavi, ko prebivalstvo tega območja porablja več virov kot jih zagotavlja produktivnost površin območja, na katerem živijo. Država lahko ustvarja ekološki deficit zaradi prekomerne rabe lastnih naravnih virov z netrajnostnimi praksami (npr. prekomerna paša, prelov, deforestacija ipd.), ker v atmosfero emitira več CO2 kot se ga veže v njenih ponorih ali pa s porabo (uvozom) biokapacitete drugih držav. V primeru ekološkega presežka pa je biokapaciteta države večja od ekološkega odtisa, saj njeni prebivalci porabljajo manj virov od razpoložljivih v državi. Razmerje med ekološkim odtisom prebivalcev določenega območja in povprečno razpoložljivo biokapaciteto na prebivalca planeta pove, koliko planetov bi potrebovali, da bi lahko vsem prebivalcem sveta zagotavljali primerljiv življenjski slog ob prevladujočem stanju tehnologije in praksah upravljanja virov.
GFN, Slovenia, 2024
SKUPAJ [gha na prebivalca] | Pozidane površine [gha na prebivalca] | Pašne površine [gha na prebivalca] | Ribolovna obmocja [gha na prebivalca] | Gozdni proizvodi (potrošnja)/površina gozda (biokapaciteta) [gha na prebivalca] | Obdelovalne površine [gha na prebivalca] | Ogljicni odtis [gha na prebivalca] | Biokapaciteta [gha na prebivalca] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1992 | 3984 | 0,08 | 0,63 | 0,20 | 0,34 | 0,21 | 1,82 | 2,45 |
1993 | 3986 | 0,09 | 0,73 | 0,36 | 0,18 | 0,21 | 2,19 | 2,49 |
1994 | 3988 | 0,12 | 0,79 | 0,24 | 0,48 | 0,25 | 2,39 | 2,59 |
1995 | 3990 | 0,12 | 0,75 | 0,41 | 0,58 | 0,21 | 2,80 | 2,59 |
1996 | 3992 | 0,12 | 0,71 | 0,49 | 0,65 | 0,18 | 3,04 | 2,57 |
1997 | 3994 | 0,13 | 0,75 | 0,39 | 0,25 | 0,15 | 2,99 | 2,58 |
1998 | 3996 | 0,15 | 0,78 | 0,44 | 0,52 | 0,17 | 2,76 | 2,62 |
1999 | 3998 | 0,14 | 0,80 | 0,41 | 0,54 | 0,21 | 3,14 | 2,59 |
2000 | 4000 | 0,14 | 0,72 | 0,47 | 0,62 | 0,27 | 3,21 | 2,60 |
2001 | 4002 | 0,11 | 0,73 | 0,47 | 0,62 | 0,15 | 3,23 | 2,57 |
2002 | 4004 | 0,14 | 0,77 | 0,71 | 0,59 | 0,15 | 3,36 | 2,66 |
2003 | 4006 | 0,09 | 0,70 | 0,82 | 0,75 | 0,14 | 3,21 | 2,52 |
2004 | 4008 | 0,13 | 0,81 | 1,10 | 0,61 | 0,18 | 3,70 | 2,61 |
2005 | 4010 | 0,13 | 0,77 | 0,76 | 0,56 | 0,20 | 3,69 | 2,60 |
2006 | 4012 | 0,11 | 0,74 | 0,69 | 0,75 | 0,20 | 3,74 | 2,54 |
2007 | 4014 | 0,09 | 0,78 | 1,10 | 0,65 | 0,22 | 4,02 | 2,53 |
2008 | 4016 | 0,08 | 0,80 | 1,60 | 0,59 | 0,26 | 3,96 | 2,58 |
2009 | 4018 | 0,07 | 0,72 | 1,10 | 0,59 | 0,27 | 3,13 | 2,55 |
2010 | 4020 | 0,07 | 0,74 | 1,30 | 0,52 | 0,25 | 3,46 | 2,59 |
2011 | 4022 | 0,07 | 0,79 | 0,34 | 0,57 | 0,25 | 3,21 | 2,58 |
2012 | 4024 | 0,06 | 0,70 | 0,05 | 0,61 | 0,22 | 3,06 | 2,52 |
2013 | 4026 | 0,06 | 0,63 | 0,05 | 0,67 | 0,22 | 2,95 | 2,44 |
2014 | 4028 | 0,07 | 0,76 | 0,05 | 0,87 | 0,22 | 2,66 | 2,54 |
2015 | 4030 | 0,07 | 0,76 | 0,05 | 0,91 | 0,24 | 2,92 | 2,53 |
2016 | 4032 | 0,07 | 0,76 | 0,05 | 1 | 0,23 | 2,84 | 2,51 |
2017 | 4034 | 0,06 | 0,73 | 0,06 | 0,95 | 0,23 | 3,15 | 2,44 |
2018 | 0 | 0,07 | 0,72 | 0,06 | 1,10 | 0,21 | 3,08 | 2,44 |
2019 | 4038 | 0,07 | 0,71 | 0,07 | 1,20 | 0,24 | 2,93 | 2,44 |
GFN, Slovenia Consumption Land Use Matrix (CLUM) 2019, 2023 (28. 02. 2024)
Pašne površine [gha] | Gozdni proizvodi (potrošnja)/površina gozda (biokapaciteta) [gha] | Pozidane površine [gha] | Obdelovalne površine [gha] | Ribolovna obmocja [gha] | Ogljični odtis [gha] | |
---|---|---|---|---|---|---|
Bivališca | 0,01 | 0,65 | 0,01 | 0,03 | 0,00 | 0,65 |
Osebni promet | 0,01 | 0,10 | 0,01 | 0,02 | 0,00 | 0,90 |
Hrana | 0,15 | 0,06 | 0,01 | 0,47 | 0,04 | 0,27 |
Storitve | 0,03 | 0,15 | 0,02 | 0,12 | 0,02 | 0,61 |
Blago | 0,05 | 0,25 | 0,02 | 0,08 | 0,01 | 0,50 |
GFN, 2023
EF - Ekološki odtis, BC - Biokapaciteta
Ekološki odtis - SKUPAJ [gha] | Pozidane površine [gha] | Pašne površine [gha] | Ribolovna obmocja [gha] | Gozdni proizvodi [gha] | Obdelovalne površine [gha] | Ogljicni odtis [gha] | Biokapaciteta - SKUPAJ [gha] | EF Pozidane površine [gha] | EF Pašne površine [gha] | EF Ribolovna obmocja [gha] | EF Gozdni proizvodi [gha] | EF Obdelovalne površine [gha] | EF Ogljicni odtis [gha] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1992 | 6514505,01 | 164029,40 | 1247078,63 | 402207,08 | 667474,73 | 419043,69 | 3614671,48 | 4873366,66 | 164029,40 | 467731,72 | 10693,02 | 3925785,61 | 305126,91 | 0 |
1993 | 7505053,69 | 185123,78 | 1461407,41 | 714829,08 | 356862,86 | 426638,91 | 4360191,65 | 4950357,24 | 185123,78 | 509344,92 | 10667,29 | 3943424,38 | 301796,86 | 0 |
1994 | 8506452,39 | 235556,29 | 1580798,09 | 471607,04 | 952404,80 | 499306,74 | 4766779,42 | 5154926,34 | 235556,29 | 648091,05 | 10657,62 | 3964696,25 | 295925,13 | 0 |
1995 | 9687685,96 | 229277,04 | 1494626,55 | 818538,93 | 1150224,54 | 418292,65 | 5576726,24 | 5148511,16 | 229277,04 | 639158,63 | 10645,25 | 3982483,32 | 286946,91 | 0 |
1998 | 9560003,91 | 292465,03 | 1546785,28 | 868894,87 | 1038196,50 | 329987,73 | 5483674,50 | 5212059,14 | 292465,03 | 619860,58 | 10639,64 | 4023748,49 | 265345,39 | 0 |
1999 | 10419435,41 | 283120,04 | 1591321,04 | 819426,47 | 1079785,16 | 409770,41 | 6236012,28 | 5137843,81 | 283120,04 | 539533,53 | 10652,56 | 4029468,04 | 275069,64 | 0 |
2000 | 10752022,44 | 268588,61 | 1421409,50 | 926522,12 | 1236916,42 | 534520,29 | 6364065,50 | 5164661,43 | 268588,61 | 557598,98 | 10664,68 | 4038379,99 | 289429,17 | 0 |
2001 | 10518316,24 | 219257,00 | 1448312,88 | 927123,20 | 1234727,01 | 291183,00 | 6397713,16 | 5094678,42 | 219257,00 | 539383,44 | 10669,63 | 4040632,76 | 284735,60 | 0 |
2002 | 11349810,31 | 273457,48 | 1521085,69 | 1407897,41 | 1177215,48 | 296978,49 | 6673175,77 | 5271758,39 | 273457,48 | 638470,55 | 10678,75 | 4064172,43 | 284979,17 | 0 |
2003 | 11376953,43 | 188180,58 | 1393558,92 | 1631738,52 | 1495283,97 | 287392,07 | 6380799,36 | 5012119,53 | 188180,58 | 476158,90 | 10620,23 | 4058049,56 | 279110,24 | 0 |
2004 | 13048263,13 | 260196,47 | 1616524,01 | 2199000,71 | 1222017,78 | 354526,03 | 7395998,13 | 5205618,19 | 260196,47 | 630576,07 | 10602,17 | 4039367,77 | 264875,70 | 0 |
2005 | 12250142,06 | 251157,01 | 1541847,70 | 1529332,83 | 1120537,49 | 403211,57 | 7404055,47 | 5221963,47 | 251157,01 | 644221,32 | 10570,89 | 4037343,39 | 278670,86 | 0 |
2006 | 12529384,81 | 222776,64 | 1487889,81 | 1391351,08 | 1502285,61 | 397043,89 | 7528037,79 | 5107820,07 | 222776,64 | 565965,92 | 10548,83 | 4045841,18 | 262687,50 | 0 |
2007 | 13889675,59 | 186276,28 | 1585721,88 | 2223085,28 | 1307037,96 | 444739,93 | 8142814,25 | 5110879,26 | 186276,28 | 594208,07 | 10531,04 | 4047368,88 | 272495,00 | 0 |
2008 | 14760597,68 | 154393,61 | 1636149,80 | 3189112,24 | 1201140,99 | 519230,39 | 8060570,64 | 5253089,77 | 154393,61 | 699643,37 | 10331,26 | 4040286,43 | 348435,10 | 0 |
2009 | 12067357,60 | 149299,88 | 1474856,49 | 2284988,25 | 1199373,21 | 546321,26 | 6412518,51 | 5221525,31 | 149299,88 | 674265,63 | 10347,93 | 4034832,13 | 352779,75 | 0 |
2010 | 13027234,46 | 151124,48 | 1520437,87 | 2671552,46 | 1068693,89 | 505602,55 | 7109823,20 | 5335411,31 | 151124,48 | 788002,91 | 10310,78 | 4035997,83 | 349975,30 | 0 |
2011 | 10795203,79 | 152138,82 | 1631894,19 | 697105,88 | 1175516,77 | 508234,48 | 6630313,66 | 5332375,76 | 152138,82 | 800626,78 | 10314,12 | 4022750,37 | 346545,67 | 0 |
2012 | 9725971,39 | 132369,32 | 1438421,76 | 99782,30 | 1256593,27 | 460770,80 | 6338033,92 | 5221413,45 | 132369,32 | 748926,49 | 10276,79 | 3991442,17 | 338398,67 | 0 |
2013 | 9471016,16 | 118160,23 | 1301867,13 | 107166,38 | 1381930,95 | 448523,56 | 6113367,90 | 5061196,96 | 118160,23 | 609957,35 | 10329,34 | 3986747,45 | 336002,58 | 0 |
2014 | 9616535,03 | 152082,44 | 1581528,32 | 104608,54 | 1812275,61 | 450033,07 | 5516007,05 | 5279488,85 | 152082,44 | 795636,97 | 10439,41 | 3980349,73 | 340980,30 | 0 |
2015 | 10316195,13 | 155365,44 | 1581535,99 | 110996,78 | 1893596,30 | 503880,04 | 6070820,58 | 5266785,67 | 155365,44 | 786730,00 | 10593,18 | 3970663,48 | 343433,57 | 0 |
2016 | 10375035,76 | 146983,20 | 1591155,57 | 103010,46 | 2123304,77 | 477021,44 | 5933560,32 | 5237451,72 | 146983,20 | 774333,53 | 10609,44 | 3960081,21 | 345444,34 | 0 |
2017 | 10857839,49 | 132424,19 | 1524171,83 | 123122,02 | 1987177,48 | 491097,29 | 6599846,68 | 5123097,27 | 132424,19 | 687615,48 | 10735,42 | 3947934,50 | 344387,67 | 0 |
2018 | 11045677,61 | 142858,22 | 1509123,88 | 128967,50 | 2324251,72 | 450436,18 | 6490040,11 | 5143310,91 | 142858,22 | 710875,76 | 10840,82 | 3934207,69 | 344528,42 | 0 |
2019 | 11044693,86 | 144502,29 | 1508897,22 | 144918,70 | 2545939,73 | 504012,24 | 6196423,68 | 5157601,75 | 144502,29 | 729303,60 | 10881,91 | 3926369,00 | 346544,95 | 0 |
GFN, 2023
Ekološki odtis [gha na prebivalca] | |
---|---|
Romunija | 3,33 |
Hrvaška | 3,81 |
Bolgarija | 3,89 |
Madžarska | 3,97 |
Španija | 4,03 |
Portugalska | 4,18 |
Italija | 4,20 |
Grcija | 4,30 |
Malta | 4,36 |
Poljska | 4,53 |
Slovaška | 4,55 |
Nemcija | 4,72 |
Francija | 4,85 |
Irska | 4,88 |
Finska | 5,20 |
Slovenija | 5,23 |
Švedska | 5,55 |
Ceška | 5,68 |
Avstrija | 5,79 |
Litva | 5,94 |
Nizozemska | 6,36 |
Latvija | 7,03 |
Belgija | 7,22 |
Danska | 7,30 |
Estonija | 7,86 |
Luksemburg | 12,26 |
Ekološki odtis sledi izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, opredeljenih v Agendi 2030 Združenih narodov, in EU strategija o biotski raznovrstnosti 2020 (cilj 6). Slovenija je cilje trajnostnega razvoja za področje okolja definirala v Strategiji razvoja Slovenije 2030, kjer do leta 2030 predvideva 20-odstotno znižanje ekološkega odtisa, in sicer s 4,7 gha na prebivalca v letu 2013 na 3,8 gha na prebivalca v letu 2030. Omenjeni cilji so vključeni tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030.
V zadnjih desetletjih se ekološki odtis človeštva in s tem pritiski na okolje vztrajno povečujejo. V določeni meri je vzrok v povečevanju števila prebivalcev, hkrati pa marsikje po svetu narašča tudi ekološki odtis na prebivalca. Od začetka sedemdesetih let 20. stoletja, ko je človeštvo prvič prekoračilo obnovitvene zmožnosti planeta, je ekološki odtis stalno presegal biokapaciteto ekosistemov na Zemlji, zlasti še na račun hitro rastočega ogljičnega odtisa zaradi rabe fosilnih goriv. To je privedlo do situacije, ko imajo ekološki presežek (oziroma rezervo) le še posamezne države v razvoju (predvsem v Latinski Ameriki in Podsaharski Afriki) oziroma države z bogatimi naravnimi viri in hkrati manjšo gostoto poselitve.
V obdobju 1961–2019 se je globalni ekološki odtis povečal s 7,2 na 20,5 milijarde gha oziroma z 2,35 na 2,58 gha na prebivalca. V letu 2019 je k svetovnemu ekološkemu odtisu največ prispeval ogljični odtis (1,59 gha na prebivalca), sledila pa sta odtisa obdelovalnih površin (0,5 gha na prebivalca) in gozdnih proizvodov (0,27 gha na prebivalca). Ob dejstvu, da je globalna biokapaciteta v letu 2019 znašala 1,55 gha na prebivalca, lahko ugotovimo ekološki primanjkljaj v obsegu 1,03 gha na prebivalca oziroma dobrih 70 % razpoložljive biokapacitete planeta. Ekološki primanjkljaj na prebivalca se povečuje že vse od sedemdesetih let dvajsetega stoletja, delno na račun povečanja ekološkega odtisa, v večji meri pa na račun zmanjšanja razpoložljive biokapacitete na prebivalca. Ob prizadevanjih za povečanje produktivnosti ekosistemov, zlasti kmetijskih, se je v obdobju 1961–2019 svetovna biokapaciteta povečala z 9,61 na 12,04 milijarde gha, a je zaradi sočasne hitrejše rasti števila prebivalstva zabeležila upad s 3,18 na 1,55 gha na prebivalca. Povečevanje ekološkega primanjkljaja pomeni, da se naravni kapital porablja hitreje od njegove zmožnosti obnavljanja, kar ga dolgoročno zmanjšuje oziroma degradira ekosistemske storitve planeta. V letu 2019 so največji ekološki odtis na prebivalca imeli Luksemburg (12,26 gha na prebivalca), Katar (11,99 gha na prebivalca) in Združeni Arabski Emirati (8,87 gha na prebivalca), najmanjšega pa Ruanda (0,61 gha na prebivalca), Haiti (0,61 gha na prebivalca) in Jemen (0,63 gha na prebivalca).
V državah članicah EU-27 je ekološki odtis zelo hitro naraščal v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, nato pa ostajal razmeroma stabilen in se po letu 2010 nekoliko zmanjšal. V letu 2019 je za vse evropske države znašal 4,86 gha na prebivalca, kar je za Severno Ameriko (7,79 gha na prebivalca) in Avstralijo (6,14) tretji največji ekološki odtis med regijami sveta. Ekološki primanjkljaj evropskih držav pokriva zlasti uvoz biokapacitete iz drugih delov sveta in obremenjevanje svetovnih ponorov ogljikovega dioksida. Če bi po celem svetu zagotavljali življenjski slog, podoben evropskemu, bi to zahtevalo biokapaciteto 3,1 planeta Zemlja. Največji ekološki odtis na prebivalca so leta 2019 med državami EU-27 imele Luksemburg (12,26 gha na prebivalca), Estonija (7,86 gha na prebivalca), Danska (7,3 gha na prebivalca), Belgija (7,22 gha na prebivalca) in Latvija (7,03 gha na prebivalca). Z izjemo redkeje poseljenih držav z visoko biokapaciteto na severu Evrope (Finska, Estonija, Latvija) vse ostale evropske države izkazujejo ekološki primanjkljaj.
Slovenija je bila leta 2019 z ekološkim odtisom 5,23 gha na prebivalca nekoliko pod povprečjem držav članic Evropske unije (5,42 gha na prebivalca), oz. na 11. mestu med državami EU-27. Po osamosvojitvi Slovenije je ekološki odtis stalno naraščal in se do leta 2007 podvojil (s 3,27 gha na prebivalca leta 1992 na 6,87 gha na prebivalca leta 2007). Upad ekološkega odtisa po letu 2008 povezujemo s svetovno finančno-gospodarsko krizo, ki je znižala dohodke prebivalcev in posledično tudi potrošnjo. Podoben trend izkazujejo tudi države članice EU-27, kjer se upadanje ekološkega odtisa še nadaljuje, medtem ko se je v Sloveniji po letu 2013 (4,57 gha na prebivalca) trend obrnil in ekološki odtis ponovno povečal. Slednje za Slovenijo kaže na veliko mero povezanosti gospodarske rasti in pritiskov na okolje. Napovedi za do leta 2022 prav tako predvidevajo, da je ekološki odtis upadel na račun epidemije Covid-19 in posledičnega zmanjšanja gospodarske aktivnosti.
V sestavi ekološkega odtisa Slovenije ima največji delež ogljični odtis (56 % v letu 2019). Slednji je v Sloveniji enak v primerjavi s povprečjem v Evropski uniji in nižji v primerjavi s svetom (60 %). Do razlik v strukturi prihaja tudi pri ostalih kategorijah. V ekološkem odtisu Slovenije predstavljajo gozdni proizvodi drugi največji delež (23,1 %). Nadpovprečen delež gozdnih proizvodov je povezan predvsem z večjo porabo lesa v gradbeništvu in pri ogrevanju. Na tretjem mestu so pašne površine (13,7 %), sledijo obdelovalne površine (4,6 %). Najmanjši delež predstavljajo ribolovna območja (1,3 %) ter pozidane površine (1,3 %).
Glede na kategorije potrošnje k ekološkemu odtisu največ prispevajo bivališča (25,8 %) ter osebni promet (20,0 %). K ekološkemu odtisu prispevajo še hrana (18,8 %), storitve (17,9 %) in blago (17,5 %).
Izpostaviti velja tudi sestavo biokapacitete v Sloveniji (2,44 gha na prebivalca), h kateri kar 76 % prispevajo gozdovi. V državah EU-27 (48 %) in na svetu (43 %) je ta prispevek v povprečju manjši, kar kaže na veliko gozdno bogastvo Slovenije. Na drugi strani pa je v Sloveniji manjši prispevek obdelovalnih površin (6,6 % v primerjavi z 12,3 % na svetu). Ribolovna območja v Sloveniji so premajhna, da bi bistveno prispevala k biokapaciteti, medtem ko v državah EU-27 in svetu nanje odpade okrog 10 %.
Čeprav ima Slovenija za svetovne razmere nadpovprečno biokapaciteto (2,44 gha na prebivalca), spada med države z ekološkim primanjkljajem in življenjskim slogom na ravni potrebne biokapacitete 3,37 planeta Zemlja (leto 2019). Rast ekološkega odtisa je tudi v celoti v nasprotju s strateškimi cilji države, med drugim zapisanimi v strategiji razvoja Slovenije in nacionalnem programu varstva okolja za obdobje do leta 2030, v katerem bi se moral ekološki odtis na prebivalca zmanjšati za najmanj 20 % in nikakor ne več naraščati.
Biokapaciteta se v Sloveniji na letni ravni bistveno ne spreminja in je v celotnem obdobju med 1992 in 2019 na približno enaki ravni. Precej bolj variira ekološki odtis, ki je leta 1992 znašal 6 514 505 globalnih hektarjev, leta 2019 pa skoraj dvakrat toliko (11 044 694 globalnih hektarjev). Največjo vrednost je ekološki odtis v Sloveniji imel leta 2008, in sicer 14 760 598 globalnih hektarjev. Ekološki odtis je bil od leta 1992 vselej večji od biokapacitete, kar pomeni da je Slovenija vsako leto imela ekološki primanjkljaj. Največji ekološki primanjkljaj je bil leta 2006, ko je znašal 9 507 508 globalnih hektarjev.
Cilji so povzeti po: Agendi 2030 za trajnostni razvoj (OZN), EU strategiji o biotski raznovrstnosti 2020 (cilj 6), Strategiji razvoja Slovenije 2030 in Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Za izračun nacionalnega ekološkega odtisa in biokapacitete se po metodologiji GFN uporablja okoli 15.000 podatkovnih točk na državo (EEA, 2020). Izračuni za obdobje od leta 1961 dalje so na voljo za več kot 200 držav, regij in drugih območij. Nacionalni računi ekološkega odtisa se opirajo na mednarodno primerljive statistike Združenih narodov. Med najpomembnejšimi viri so podatki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Statističnega oddelka ZN (UNSD), Global Land Cover Database, Global Land Use Database, Global Agro-Ecological zones, baze COMTRADE o mednarodni trgovini in tudi Mednarodne agencije za energijo (IIA). Podatki se zbirajo letno, objavijo pa se za 4 leta nazaj glede na tekoče leto.
Več informacij o uporabljenih podatkih in metodologiji je dostopnih na spletni strani Global Footprint Network, podrobnejši opis metodologije pa je objavljen v članku Borucke in sodelavci (2013).
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Izračun ekološkega odtisa temelji na podatkih o biološko produktivnih površinah in površinah, ki so namenjene potrošnji (proizvodnja hrane, krme, vlaken, gozdnih proizvodov in industrijskih rastlin z gospodarskim pomenom), infrastrukturi ali absorpciji ogljikovega dioksida. Na ta način izračunane površine v hektarih se pretvorijo v globalne hektare, upoštevajoč faktor donosa in ekvivalentne faktorje. Ekvivalentni faktor (EQF) se nanaša na povprečno svetovno potencialno produktivnost določene kategorije bioproduktivne površine v razmerju do povprečne potencialne produktivnosti vse bioproduktivne površine. Faktor donosa (YF) je razmerje med produktivnostjo v določeni državi in svetovno povprečno produktivnostjo posamezne kategorije bioproduktivne površine.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Sestava ekološkega odtisa in biokapaciteta v Sloveniji
|
gha/prebivalca |
1992-2022 |
Junija za preteklo leto |
letno |
19.6.2023 |
da |
|
Sestava ekološkega odtisa glede na kategorije potrošnje in tipe zemljišč, Slovenija, 2019
|
delež |
Global Footprint Network |
2019 |
V tekočem letu za 3 leta nazaj |
letno |
28.2.2024 |
da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: enako kot za Slovenijo
Metodologija obdelave podatkov: enako kot za Slovenijo
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Ekološki odtis v državah EU-27 |
gha/prebivalca |
2022 |
Junija za preteklo leto |
letno |
19.6.2023 |