OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, doživlja v Sloveniji nadpovprečno hitro rast – v zadnjih 20 letih se je skoraj podvojilo. Od leta 2008 dalje lastništvo osebnih avtomobilov v Sloveniji sicer raste počasneje, kar je posledica gospodarske recesije. Tudi stopnja motorizacije (izražena v številu osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev) v Sloveniji presega povprečno stopnjo motorizacije EU, hkrati pa presega tudi stopnjo motorizacije v številnih gospodarsko razvitejših državah EU. V Sloveniji je stopnja motorizacije leta 2015 znašala 523 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, kar je za okoli polovico več kot leta 1995. Povečuje se tudi število lastniških osebnih avtomobilov na gospodinjstvo. Povprečno slovensko gospodinjstvo je imelo leta 2015 skoraj za tretjino več avtomobilov kot leta 1991.


Kazalec prikazuje število osebnih avtomobilov in prebivalcev v Sloveniji v obdobju od 1970 do 2015, razvoj stopnje motorizacije v Sloveniji v obdobju 1970 do 2015, stopnjo motorizacije za izbrana leta (2003, 2007, 2010, 2011, 2012 in 2013) v državah EU-28, število tovornjakov glede na BDP in število avtobusov glede na število prebivalcev v Sloveniji v obdobju od 1995 do 2015 ter delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon v Sloveniji v obdobju od 1986 do 2015 in v EU v letih 2003, 2007, 2011 in 2012.

Lastništvo osebnih avtomobilov ali stopnjo motorizacije izražamo s številom osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev (EEA, 2015). Osebni avtomobil je cestno motorno vozilo (razen motornih koles), namenjeno za prevoz potnikov, z največ devetimi sedeži (vključno z voznikovim). Število osebnih avtomobilov je opredeljeno z vozili, ki so na določen dan registrirana v državi in lahko uporabljajo ceste, odprte za javni promet (SURS, 2004).

Delež avtomobilov na dizelski pogon predstavlja število osebnih avtomobilov na dizelski pogon v primerjavi z vsemi osebnimi avtomobili oziroma velikostjo voznega parka osebnih vozil (EEA, 2015)

Število tovornjakov na mio € BDP je razmerje med številom tovornjakov in tekočimi cenami BDP v milijonih € (EEA, 2015).


Grafi

Slika PR11-1: Število osebnih avtomobilov in prebivalcev, Slovenija, 1970-2015
Viri: 

Statistični urad RS, 2016.

Prikaži podatke
1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
prebivalci število 1731787 1744882 1759584 1773809 1790229 1808707 1831790 1852963 1872133 1893064
osebni avtomobili število 150807 177284 198493 227981 251110 270732 306015 323554 366394 389192
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1.000 prebivalcev 87 102 113 129 140 150 167 175 196 206
1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
prebivalci število 1909566 1924690 1929292 1937588 1948577 1975273 1985486 1994066 1996325 1996377
osebni avtomobili število 416448 430132 448315 466003 489373 501538 490828 514850 548539 554592
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1.000 prebivalcev 218 223 232 241 251 254 247 258 275 278
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
prebivalci število 1999945 1998912 1994084 1989408 1989477 1990266 1986989 1984923 1978334 1987755
osebni avtomobili število 578268 594289 606245 650344 668307 711364 743057 776798 811671 846109
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1.000 prebivalcev 289 297 304 327 336 357 374 391 410 426
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
prebivalci število 1990094 1994026 1995033 1996433 1997590 2003358 2010377 2025866 2032362 2046976
osebni avtomobili število 866096 881487 894521 910429 933941 960213 980261 1014122 1045183 1058858
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1.000 prebivalcev 435 442 448 456 468 479 488 501 514 517
2010 2011 2012 2013 2014 2015
prebivalci število 2050189 2055496 2058821 2061085 2062874 2064188
osebni avtomobili število 1061646 1066495 1066028 1063795 1068362 1078737
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1.000 prebivalcev 518 519 518 516 518 523
Slika PR11-2: Stopnja motorizacije (število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev), Slovenija, 1970-2015
Viri: 

Statistični urad RS, 2016

Prikaži podatke
1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 87 102 113 129 140 150 167 175 196 206
1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 218 223 232 241 251 254 247 258 275 278
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 289 297 304 327 336 357 374 391 410 426
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 435 442 448 456 468 479 488 501 514 517
2010 2011 2012 2013 2014 2015
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 518 519 518 516 518 523
Slika PR11-3: Delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon, Slovenija, 1986-2015
Viri: 

Baza motornih vozil, NIO, 2014, Statistični urad RS, 2016

*Opombe k preglednici PR11-3: 1-Podatki pred letom 1992 so le ocene.

2- Podatek za leto 2015 je iz drugega vira (SURS)

 

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992* 1993 1994 1995
osebni avtomobili na dizelski pogon % 7.5 7.1 7.1 7.3 7.4 7.8 7.8 7.8 8.1 8.1
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
osebni avtomobili na dizelski pogon % 8.2 8.4 8.7 9 9.2 10 11.8 14.4 17.6 20.5
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015*
osebni avtomobili na dizelski pogon % 24.4 27.6 30.1 32.6 34.7 36.5 38.5 40.5 42.5 44.3
Slika PR11-4: Število tovornjakov glede na BDP in število avtobusov glede na število prebivalstva, Slovenija,1995-2015
Viri: 

Statistični urad RS, 2016

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
tovornjaki na mio € BDP število 3.28 3.03 2.8 2.61 2.43 2.33 2.15 1.99 1.9 1.85
avtobusi na 1000 prebivalcev število 1.24 1.21 1.19 1.18 1.16 1.13 1.11 1.1 1.1 1.14
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
tovornjaki na mio € BDP število 1.84 1.81 1.78 1.78 1.88 1.88 1.86 1.89 1.9 1.87
avtobusi na 1000 prebivalcev število 1.13 1.13 1.15 1.17 1.17 1.17 1.18 1.17 1.2 1.24
2015
tovornjaki na mio € BDP število 1.87
avtobusi na 1000 prebivalcev število 1.27
Slika PR11-5: Stopnja motorizacije v evropskih državah leta 2003, 2007 in 2013
Viri: 

EU energy and transport in figures – statistical pocketbook 2009, European Comission, 2009; EU transport in figures – statistical pocketbook 2013, European Comission, 2013; EU transport in figures - statistical pocketbook 2015, European Comission, 2016.

Prikaži podatke
Romunija Madžarska Latvija Hrvaška Slovaška Bolgarija Danska Irska Portugalska Češka
2003 število na 1.000 preb. 142 275 280 300 252 296 351 379 379 363
2007 število na 1.000 preb. 164 300 398 346 265 272 378 434 412 412
2010 število na 1.000 preb. 202 299 286 353 307 347 389 424 421 427
2011 število na 1.000 preb. 203 298 300 355 324 368 394 417 447 436
2012 število na 1.000 preb. 224 301 305 339 337 385 399 415 429 448
2013 število na 1.000 preb. 235 308 317 341 347 402 405 420 430 450
Švedska Grčija Velika Britanija Nizozemska Španija Estonija EU - 28 Belgija Poljska Francija
2003 število na 1.000 preb. 454 348 452 425 441 321 435 464 294 506
2007 število na 1.000 preb. 464 428 476 451 481 391 463 473 383 508
2010 število na 1.000 preb. 460 461 470 452 480 480 478 482 451 501
2011 število na 1.000 preb. 464 461 466 470 482 482 484 490 470 502
2012 število na 1.000 preb. 465 467 464 472 476 456 488 487 486 505
2013 število na 1.000 preb. 466 466 468 471 474 478 491 491 504 504
EU-15 Slovenija Nemčija Avstrija Ciper Finska Malta Italija Litva Luksemburg
2003 število na 1.000 preb. 481 456 485 498 414 436 522 593 365 645
2007 število na 1.000 preb. 500 501 501 510 521 485 548 598 472 665
2010 število na 1.000 preb. 505 518 517 528 575 535 573 606 521 659
2011 število na 1.000 preb. 509 519 525 535 545 551 589 610 570 658
2012 število na 1.000 preb. 513 518 539 542 549 563 592 621 590 663
2013 število na 1.000 preb. 512 516 543 546 553 574 602 608 615 661
Slika PR11-6: Delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon v evropskih državah v letih 2003, 2007 in 2012
Viri: 

Passenger cars by motor energy, Eurostat, 2016 *Opomba k preglednici PR11-6: Podatki za Bolgarijo, Dansko, Grčijo, Litvo in Slovaško niso na voljo.

Prikaži podatke
Ciper Finska Madžarska Poljska Nemčija Estonija Malta Češka Romunija Irska
2003 % 11 12 12 9 18 12 16 13
2007 % 9 14 17 15 22 21 18
2012 % 10 22 23 26 29 29 30 32 33 34
Hrvaška Slovenija Latvija Italija Portugalska Španija Avstrija Švedska Nizozemska Združeno kraljestvo
2003 % 26 14 35 46 5 15 16
2007 % 34 27 23 34 47 54 8 17
2012 % 38 38 40 40 48 54 56
Združeno kraljestvo Luksemburg Francija Belgija
2003 % 16 40 43 45
2007 % 57 52 54
2012 %

Cilji

Niti Slovenija niti EU nimata postavljenih ciljev ali ciljnih vrednosti, ki bi regulirale število lastniških osebnih avtomobilov na ravni države. Cilji, ki so posredno vezani na stopnjo motorizacije in lastništvo osebnih avtomobilov se praviloma bolj kot na samo velikost voznega parka nanašajo na njegovo sestavo – na porabo goriva in emisijske standarde vozil. Emisijski standardi praviloma omejujejo vpliv onesnaževanja iz osebnih vozil na okolje.


Lastništvo osebnih avtomobilov (stopnja motorizacije), ki je opredeljeno kot število osebnih vozil na število prebivalcev, je kazalec, ki je tesno povezan z njihovo rabo oziroma z obsegom avtomobilizacije, predvsem na urbanih območjih. S stopnjevanjem motorizacije se večajo negativni vplivi na okolje. Lastništvo osebnih avtomobilov je tesno povezano s trendi sodobnega načina življenja, kot so zmanjševanje števila oseb na gospodinjstvo, večje število avtomobilov na gospodinjstvo, povečevanje povprečne razdalje potovanj, manjša dostopnost in fleksibilnost javnega prevoza.  

Cilji glede motorizacije so v EU praviloma bolj kot na velikost voznega parka vezani na njegovo sestavo – na porabo goriva in emisijske standarde vozil. Kljub temu nekatere skandinavske države obravnavajo osebni avtomobil kot luksuzno blago, saj naj bi bila osnova za mobilnost zagotovljena z javnim potniškim prometom. Zato kazalec posredno izkazuje tudi prometno-politično usmerjenost neke države ali regije. V državah, kjer jim uspeva zagotavljati mobilnost brez avta, je njihov vozni park bistveno manjši.

Najvišjo stopnjo motorizacije v EU beležijo praviloma v gospodarsko najbolj razvitih državah, kot so Luksemburg in Italija, hkrati pa je v nekaterih najbogatejših državah stopnja motorizacije veliko nižja (Skandinavija) od evropskega povprečja. Najnižjo stopnjo motorizacije izkazujejo države, ki so po gospodarski moči med najmanj razvitimi in so se EU priključile med zadnjimi (npr. Romunija, Slovaška, Hrvaška, Madžarska). Med leti 2003 in 2013 se je vsem državam EU-28 stopnja motorizacije povečala. Največji preskok so naredile nekatere države, ki so vstopile v EU z letom 2004 oziroma 2007. Še zlasti to velja za baltske države ter Romunijo in Bolgarijo. Nekatere med njimi so v tem elementu že tudi prehitele nekatere gospodarsko razvitejše države.

Pričakovati je, da se bo, predvsem v razvitejših državah EU, močna rast motorizacije počasi upočasnjevala, saj je število avtomobilov na prebivalca že relativno visoko, hkrati pa se razvijajo tudi bolj trajnostni načini prevoza. V manj razvitih državah EU, ki še niso dosegle visokega števila avtomobilov na prebivalca je pričakovana nadaljnja rast lastništva vozil. Slednje se navezuje zlasti na nekatere nove članice EU, pa tudi nekatere članice EU-15 (EEA, 2015).

Med države z največjim povečanjem lastništva osebnih avtomobilov se uvršča tudi Slovenija, ki že leta visoko presega povprečje vseh novih članic in kandidatk EU, razen Malte in Cipra. Leta 2015 je bilo v Sloveniji 1.078.737 osebnih avtomobilov, kar je 7-krat več kot leta 1970. Stopnja motorizacije je v letu 2015 znašala 523 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, kar je kar 166 avtomobilov na 1.000 prebivalcev več kot leta 1995. Leta 2010 je povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5 člana) imelo precej več kot le 1 avto (leta 2010 – 1,32; leta 2009 -1,34; leta 2002 - 1,25; leta 1991 - 0,94). Nekolikšen upad lastništva osebnih avtomobilov na gospodinjstvo glede na leto 2010 nakazujejo podatki v letu 2015, ko je povprečno slovensko gospodinjstvo (2,5 člana) imelo 1,31 avtomobila. Med občinami v Sloveniji se podatki glede lastništva osebnih avtomobilov v letu 2015, tako glede na gospodinjstvo, kot tudi glede na število prebivalcev, pomembno razlikujejo. Število osebnih avtomobilov na povprečno gospodinjstvo je tako največje v občinah Trzin (2,65 osebnih avtomobilov na gospodinjstvo), Cerklje na Gorenjskem (1,93 osebnih avtomobilov na gospodinjstvo) in Gorenja vas – Poljane (1,79 osebnih avtomobilov na gospodinjstvo), najmanjše pa v občinah Ankaran (0,44 osebnega avtomobila na gospodinjstvo), Osilnica (0,77 osebnega avtomobila na gospodinjstvo) in Zavrč (0,94 osebnega avtomobila na gospodinjstvo) (NIO, 2015). Število osebnih avtomobilov na prebivalca je največje v občinah Trzin (0,96 osebnega avtomobila na prebivalca), Renče – Vogrsko (0,65 osebnega avtomobila na prebivalca) in Komen (0,64 osebnega avtomobila na prebivalca), najmanjše pa v občinah Ankaran (0,19 osebnega avtomobila na prebivalca), Hodoš (0,38 osebnega avtomobila na prebivalca) ter Osilnica (0,41 osebnega avtomobila na prebivalca). (NIO, 2015).

Naraščanje števila osebnih avtomobilov vpliva tudi na število izrabljenih avtomobilov. Le-ti predstavljajo nevarni odpadek zaradi vsebnosti nevarnih snovi. Zato je zelo pomembno, da je na nacionalni ravni vzpostavljen učinkovit sistem zbiranja in ravnanja z odpadnimi avti. V letu 2010 je bilo v Sloveniji izrabljenih 6.807 vozil (5.305 ton vozil), leta 2011 6.598 vozil (5703 ton vozil), leta 2012 pa 5.447 vozil (4.528 ton vozil). Delež ponovno uporabljenih ali predelanih izrabljenih vozil je med leti 2010 do 2012 stalno naraščal. V letu 2010 je le-ta znašal 90,6%, leta 2011 90,3%, leta 2012 pa 100 %. (SURS, 2016)

Trg osebnih avtomobilov v Sloveniji kljub visoki stopnji rasti v preteklosti ni kazal znakov zasičenosti, saj je število prvič registriranih vozil po izrazitem vrhu leta 1999 (zaradi uvedbe DDV) in poznejšem upadu, do leta 2008, spet hitro naraščalo. Šele recesija leta 2008 je zaustavila rast, po letu 2012 pa število spet narašča. Število prvič registriranih vozil v Sloveniji je leta 2012 znašalo 4.576 vozil, leta 2013 se je to število povečalo na 5.062, leta 2014 na 6.392, leta 2015 pa se je to število povzpelo že na 7.129 vozil. (SURS, 2016a). Zaradi prometne politike države in mest, ki je v veliki meri še naklonjena osebnemu avtomobilizmu, kar se kaže v pospešenih naložbah v cestno infrastrukturo, vse bolj nekonkurenčni ponudbi javnega potniškega prometa in spremembah v prostorski sestavi Slovenije (suburbanizacija, ki temelji na dostopnosti z osebnimi avtomobili), se vse večji delež prebivalstva odloča zadovoljevati svoje potrebe po prevozu z osebnim avtomobilom.    

Delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon je v Sloveniji med letoma 1986 in 2015 konstantno naraščal, pri čemer je izrazit trend rasti značilen zlasti od leta 2002 dalje. Leta 1986 je delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon znašal 7%, leta 2002 nekaj manj kot 12%, leta 2015 pa kar 44%. Večji delež vozil na dizelski pogon prispeva k boljšemu izkoristku energije, saj se je za potniški kilometer potrebne manj energije kot pri avtomobilih na bencinski pogon. Avtomobili na dizelski pogon znatno manj onesnažujejo okolje z izpusti ogljikovega monoksida (CO) in z ogljikovim dioksidom (CO2), vendar več prispevajo več k onesnaževanju zraka z delci in dušikovimi oksidi (NOx). V vseh državah EU-28 je delež vozil na dizelski pogon med letoma 2003 in 2012 narastel. Povprečni delež avtomobilov na dizelski pogon je v evropskih državah nižji kot v Sloveniji. V letu 2012 je le-ta znašal 34%, medtem, ko je bil v Sloveniji za približno  4% višji, leta 2013 za 6% višji, leta 2014 za 8 % višji, leta 2015 pa za več kot 10 % višji, glede na podatke o povprečnem deležu avtomobilov na dizelski pogon v evropskih državah iz leta 2012.

Število avtobusov na 1.000 prebivalcev je bilo med letoma 1995 in 2014 v Sloveniji razmeroma konstantno in je znašalo 1,2 avtobusa na 1.000 prebivalcev. Leta 2015 je naraslo na 1,3 avtobuse na 1.000 prebivalcev.

Število tovornjakov na milijon € BDP je v Sloveniji med letoma 1995 in 2003 padlo iz 3,3 na 1,9. Vzrok padca je bil v hitrejši rasti BDP kot v številu tovornjakov. Leta 2003 se je rast BDP umiril, zato je bilo tudi število tovornjakov med letoma 2003 in 2015 razmeroma konstantno in je znašalo približno 1,9 tovornjaka na milijon € BDP.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: / Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatkovna baza Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Statistični urad RS: - SI-STAT podatkovni portal > Demografsko in socialno področje > Prebivalstvo > Število prebivalcev >

Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, statistične regije, Slovenija, letno - SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Registrirana cestna vozila > Cestna vozila in prve registracije cestnih vozil glede na vrsto vozila, Slovenija, letno

- SI-STAT podatkovni portal > BDP in nacionalni računi

-SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Registrirana cestna vozila > Osebni avtomobili, avtobusi in tovorna vozila ter prve registracije teh vozil glede na gorivo, Slovenija, letno -  SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Okolje > Posebne vrste odpadkov > Nastajanje in ravnanje z izrabljenimi vozili, Slovenija, letno

- SI-STAT podatkovni portal > Demografsko in socialno področje > Gospodinjstva, občine > Gospodinjstva po številu članov, občine, Slovenija, večletno

Ministrstvo za notranje zadeve:  Baza motornih vozil, NIO

Skrbnik podatkov:  Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS (SPVCP), Statistični urad RS (SURS) Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za obdobje 1970-2015. Kazalec temelji na bazi Statističnega urada RS, ki podatke objavlja v redni letni publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije in na SI-STAT podatkovnem portalu. Stopnja motorizacije je za Slovenijo izračunana na podlagi letnih podatkov o številu prebivalcev (na dan 1.1. za predhodno leto) ter številu osebnih avtomobilov (na dan 31. 12. za tekoče leto). Upošteva se število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji. Specialni osebni avtomobili niso vključeni.

Delež osebnih avtomobilov na dizelski pogon je prikazano za obdobje 1986-2015, število tovornjakov glede na BDP in število avtobusov glede na število prebivalstva pa za obdobje 1995-2015. Podatki so povzeti iz Baze NIO.  Podatki o deležu osebnih vozil za leto 2015 so povzeti iz SI-STAT podatkovnega portala. Metodologija obdelave podatkov: V podatkih Statističnega urada RS  med osebne avtomobile spadajo vozila iz kategorije vozil M1 (motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, namenjena za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev) brez osebnih specialnih vozil (osebni avtomobil, ki je oblikovan za posebne namene, in ne za prevoz potnikov, npr. gasilska vozila, rešilni avtomobili, pogrebna vozila ipd.) (SURS, 2011). Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov: - Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec prikazuje več desetletij trajajoč niz podatkov, kar je redkost v tovrstnih podatkih. Pripravljen je v skladu z metodologijo Evropske agencije za okolje, kar omogoča primerljivost med državami EU-28. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso izdelani. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1 Relevantnost: 1 Točnost: 1 Časovna primerljivost: 1 Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: EU energy and transport in figures- statistical pocketbook, European Commission, Directorate-General for Energy and Transport in Passenger cars by motor energy, Eurostat:

- European Comission, 2015. EU transport in figures. Statistical pocketbook 2015. European Union.

- European Comission, 2013. EU transport in figures. Statistical pocketbook 2013. European Union.

- European Comission, 2009. EU energy and transport in figures. Statistical pocketbook 2009. European Union.

- Eurostat, 2015. Data  > Database  > Transport  > Road transport (road) > Road transport equipment – Stock of vehicles (road_eqs) > Passenger cars by motor energy. Skrbnik podatkov: European Commission, Directorate-General for Energy and Transport in Eurostat. Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2016 Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za leta 2003, 2007, 2011 in 2012 ter 2010 ali 2013. Metodologija obdelave podatkov: Motorizacija je izračunana kot kvocient števila osebnih avtomobilov in števila prebivalcev. Vrzeli so zapolnjene z uporabo interpolacije ali pa je za manjkajoča leta uporabljena vrednost za prejšnja oziroma naslednja leta. Geografska pokritost: EU-28 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov: - Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi. Podatki za Bolgarijo, Dansko, Grčijo, Litvo in Slovaško niso na voljo.   - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: / Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso izdelani. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): / Relevantnost: 1 Točnost: 2 (podatki so ocene) Časovna primerljivost: 1 Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura -  EEA, 2015. TERM 32 - Size of the vehicle fleet. Indicator assesment. European Environment Agency. -  NIO, 2015. Število vozil. Nacionalni interoperabilnostni okvir. Povzeto po: https://nio.gov.si/

- SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT in EUROSTAT). Ljubljana, Statistični urad RS.

- SURS, 2016. Nastajanje in ravnanje z izrabljenimi vozili, Slovenija, letno. Povzeto po: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2771815S&ti=&path=../Database/Okolje/27_okolje/02_Odpadki/05_27718_odpadki_posebni/&lang=2

- SURS, 2016a. Prve registracije cestnih vozil glede na vrsto vozila, Slovenija, mesečno. Povzeto po: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2222100S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/22_transport/08_22221_reg_cestna_vozila/&lang=2

Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.l.RS, št. 84/04).