KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Raba energije v prometu v zadnjih letih z izjemo 2019 narašča. Glede na 2000 je bila raba višja za 58 %, zlasti na račun povečanja cestnega prometa, ki predstavlja kar 97 %. Med gorivi se porabi daleč največ dizelskega goriva, delež katerega se še povečuje.


Kazalec prikazuje rabo energije v prometu po vrstah prevoza (cestni, železniški, pomorski) ter vrstah energije/goriv.

Raba energije je izražena v energijskih enotah (ktoe). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.


Grafi

Slika PR04-1: Raba energije glede na prevozni način za obdobje 2000-2019
Viri:

Skupni vprašalnik, Statistični urad RS, 2019 (24. 01. 2021)

Prikaži podatke
skupaj [ktoe] drugo [ktoe] mednarodni letalski promet [ktoe] domači letalski promet [ktoe] železniški promet [ktoe] cestni promet [ktoe]
2000 1236,74 10,15 24,96 1,05 23,83 1176,75
2001 1288,62 8,08 27,04 1,05 25,04 1227,42
2002 1318,19 0,52 29,12 1,05 26,48 1261,03
2003 1332,43 0,77 26,00 1,05 26,83 1277,79
2004 1381,67 0,86 19,76 1,05 27,69 1332,32
2005 1471,64 0,95 22,88 1,05 28,29 1418,48
2006 1554,04 0,86 24,96 1,05 28,37 1498,80
2007 1763,32 0,60 32,24 1,05 28,37 1701,06
2008 2071,13 0,69 35,36 1,05 26,34 2007,70
2009 1747,65 0,77 28,08 1,05 21,80 1695,96
2010 1806,46 0,77 28,08 1,05 23,26 1753,30
2011 1906,11 0,60 23,92 1,05 23,67 1856,87
2012 1923,01 0,60 23,92 1,05 22,23 1875,22
2013 1835,66 0,69 26,00 1,05 22,73 1785,19
2014 1820,98 0,43 26,00 1,05 24,49 1769,01
2015 1798,62 0,60 26,00 1,05 24,68 1746,29
2016 1904,40 0,52 21,84 1,03 23,93 1857,09
2017 1960,40 0,58 26,36 0,38 28,52 1904,56
2018 2010,00 0,58 35,55 0,48 27,72 1945,67
2019 1953,98 0,58 27,50 0,49 26,52 1898,89
Slika PR04-2: Raba energije glede na gorivo za obdobje 2000-2019
Viri:

Skupni vprašalnik, Statistični urad RS, 2019 (24. 01. 2021)

Prikaži podatke
utekočinjeni naftni plin [ktoe] motorni bencin [ktoe] bioetanol [ktoe] letalski bencin [ktoe] kerozin [ktoe] dizelsko gorivo [ktoe] biodizel [ktoe] električna energija [ktoe]
2000 0 839,97 0 1,05 24,96 347,98 0 22,79
2001 0 832,63 0 1,05 27,04 405,98 0 21,93
2002 0 798,07 0 1,05 29,12 475,16 0 14,79
2003 0 779,22 0 1,05 26,00 510,78 0 15,39
2004 0 693,34 0 1,05 19,76 651,19 0 16,34
2005 0 681,82 0 1,05 22,88 748,87 0 17,02
2006 1,10 665,06 0 1,05 24,96 840,44 4,41 17,02
2007 2,20 644,11 0,64 1,05 32,24 1053,10 13,22 16,77
2008 2,20 673,44 2,56 1,05 35,36 1317,64 22,03 16,85
2009 4,40 614,79 2,59 1,05 28,08 1055,13 28,20 13,41
2010 5,50 600,13 4,32 1,05 28,08 1111,09 41,42 14,88
2011 6,60 582,32 5,06 1,05 23,92 1241,33 31,73 14,10
2012 8,80 525,76 6,00 1,05 23,92 1297,29 45,83 13,67
2013 12,10 478,63 7,60 1,05 26,00 1243,36 52,88 13,24
2014 13,20 447,21 7,59 1,05 26,00 1276,94 36,13 11,69
2015 14,30 436,74 6,52 1,05 26,00 1275,92 22,91 13,07
2016 15,40 433,60 4,35 1,03 21,84 1397,00 14,10 14,27
2017 15,10 422,89 4,26 0,38 26,36 1447,31 20,82 20,01
2018 14,86 425,65 7,80 0,48 35,55 1436,30 65,98 20,05
2019 14,23 407,67 4,24 0,49 27,50 1384,74 90,84 19,86

Cilji

Neposrednega cilja za rabo energije v prometu Slovenija nima. NEPN določa cilj za emisije TGP, in sicer da emisije iz prometa leta 2030 ne smejo biti višje za več kot 12 % glede na leto 2005. Emisije CO2 so neposredno povezane s količino goriv, ki se jih porabi v prometu. OP TGP 2020 je za emisij TGP v prometu določil indikativni cilj, in sicer da emisije leta 2020 ne smejo biti več kot 27 % višje glede na leto 2005.

Rabo energije v prometu posredno omejuje tudi cilj za področje učinkovite rabe energije v NEPN, in sicer da končna raba energije v letu 2030 ne sme preseči 4.717 ktoe. V NEPN je navedena ocena rabe energije v prometu za leto 2030 v višini 1.942 ktoe, za leto 2020 pa 2.014 ktoe. Promet v zadnjih letih prispeva največji delež h končni rabi, in sicer 40 %. Za leto 2020 je bil cilj določen v AN-URE in je znašal 5.118 ktoe. AN-URE navaja oceno rabe energije v prometu za leto 2020 v višini 2.201 ktoe.

NEPN določa tudi vsaj 11 % ciljni delež biogoriv v cestnem in železniškem prometu brez UNP za leto 2030. Za delež OVE v prometu glej EN24.


Raba energije v prometu je leta 2019 znašala 1.799 ktoe. Glede na predhodno leto je bila nižja za 2,8 %, glede na leto 2000 pa višja za 58 %. V zadnjih nekaj letih z izjemo 2019 raba narašča. Leta 2008 je bil s 2.071 ktoe dosežen maksimum v opazovanem obdobju. Daleč največ energije je porabljeno v cestnem prometu, kar 97,2 %. Mednarodni letalski promet je leta 2019 prispeval 1,4 %, železniški promet prav tako 1,4 %, domači letalski promet pa 0,03 %. Med gorivi močno prevladuje dizelsko gorivo (leta 2019 70,9 %), sledi motorni bencin (20,9 %). Biogoriva predstavljajo 4,9 %, biodizel 4,6 % in bioetanol 0,2 %. Kerozin, ki se uporablja le v letalstvu ima 1,4 %, električna energija 1,0 %, utekočinjen naftni plin 0,7 %, zemeljski plin 0,2 % in letalski bencin 0,03 %.

V rabi končne energije je promet leta 2019 predstavljal 40 %. Glede na leto 2005 je delež višji za dobrih 8 odstotnih točk.

Med različnimi vrstami prometa se je v obdobju 2000-2019 relativno najbolj povečala raba energije v cestnem prometu z 61 %, v železniškem prometu za 11 %, v mednarodnem letalskem prometu pa za 10 %. Na rabo energije v mednarodnem letalskem prometu je leta 2019 močno vplival stečaj slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika, zaradi česar se je raba energije zmanjšala za 23 %.

Med gorivi se je daleč največ povečala poraba dizelskega goriva, k čemur je dve tretjini prispevala rast v osebnih vozilih eno tretjino pa rast v tovornem prometu. Leta 2019 je bila poraba dizelskega goriva skoraj trikrat večja kot leta 2000. Poraba motornega bencina se po drugi strani zmanjšuje in je bila leta 2019 za slabo polovico nižja kot leta 2000. Poraba biogoriv je v zadnjih letih močno narasla, in se je leta 2019 približala zgornji meji zaradi tehničnih omejitev primešavanja. Za dizel je primešavanje omejeno na 7 % (leta 2019 je bila povprečna vsebnost 6,4 %), za bioetanol pa je meja 5 % (biokomponenta je leta 2019 predstavljala 1 %). Utekočinjen naftni plin se je v bilanci pojavil leta 2006, rast porabe se je v zadnjih letih ustavila, saj se je cenovna razlika zmanjšala, zemeljski plin pa leta 2012. Trenutno močno prevladuje poraba v avtobusih, v prihodnje pa se bo njegova poraba močneje povečala zaradi povečevanja deleža tovornjakov na plin. Uporaba plina zniža izpuste CO2 na prevožen km za 10 %.

Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so leta 2019 znašali 5.635 kt CO2 ekv, kar je 28 % več kot leta 2005. To je 1 odstotno točko od indikativnega cilja za leto 2020 in kar 16 odstotnih točk več od cilja v NEPN za leto 2030. . Poleg toplogrednih plinov promet pomembno prispeva tudi k izpustom onesnaževal zraka (NOx, NMVOC, PM 2.5), kjer ima Slovenija za leto 2030 prav tako ambiciozne cilje.

Povečano prometno povpraševanje in povečevanje deleža cestnega in letalskega prometa so, v kombinaciji s težjimi in močnejšimi avtomobili ter tovornjaki, za zdaj izničile tehnološke izboljšave pri energetski učinkovitosti motorjev, ki so bile manjše od pričakovanih.

Podnebno ogledalo 2020 ugotavlja, da se večina ukrepov v prometu v Sloveniji izvaja slabše od načrtovanega. V javnem potniškem prometu število potniških kilometrov ostaja na nizkem nivoju, železniški promet je omejen z infrastrukturo, v preteklosti se je vlagalo samo v cestno infrastrukturo, v zadnjem obdobju so vlaganja v železniški promet obsežnejša, vendar je še vedno avto osnovna figura prometa v Sloveniji, kateri je vse podrejeno. Pomanjkljiva je infrastruktura za kolesarjenje in pešačenje. Določeni elementi nove mobilnosti se sicer že pojavljajo (npr. deljenje avtomobilov, koles, kombiniranje različnih vrst prometa (avtobusa in kolesa), vendar v minimalnem obsegu.

V EU-28 je delež cestnega prometa v rabi energije v prometu leta 2019 znašal 80 %, domači in mednarodni letalski promet 16 %, železniški promet 2 %, notranji pomorski promet pa 1 %. Struktura se je od leta 2010 le minimalno spremenila, povečal se je delež letalskega prometa. V skupni rabi končne energije je promet predstavljal 34 %.


Metodologija

Cilji povzeti po:

·Cilji za 2020: Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 (AN-URE 2020)

·Cilji za 2030: Celoviti nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatke za Slovenijo zbira SURS na podlagi Zakona o državni statistiki.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: V kazalcu so uporabljeni deleži, ki so izračunani kot kvocient vrednosti za posamezno kategorijo in skupne vsote za vse kategorije. Uporabljene so tudi rasti v obdobju in sicer glede na predhodno leto ter 2000.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (povezava do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Raba energije v prometu - SURS

ktoe

Skupni vprašalnik SURS  – podatki posredovani po elektronski pošti

2000-2019

Prvi verzija podatkov je na voljo novembra za preteklo leto, končna verzija pa januarja za predpreteklo leto (razpoložljivost končnih podatkov je odvisna od dolžine usklajevanja podatkov z EUROSTAT in IEA)

Letno

24.1.2021

Podatki so pripravljeni skladno z mednarodno metodologija, zato so popolnoma primerljivi

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): -

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:. Podatke za EU zbira Eurostat na podlagi Uredbe 1099/2008 (Regulation (EC) No 1099/2008 of the European Parliament and of the Council of 22 October 2008 on energy statistics)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: V kazalcu so uporabljeni deleži, ki so izračunani kot kvocient vrednosti za posamezno kategorijo in skupne vsote za vse kategorije. Uporabljene so tudi rasti v obdobju in sicer glede na predhodno leto ter 2000.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (povezava do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Raba energije v prometu

ktoe

EUROSTAT spletni portal

2010-2019

Podatki so na voljo marca za predpreteklo leto

Letno

26.3.2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): -

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

1.     Đorić et. al., Podnebno ogledalo 2020 – Promet, Končno poročilo LIFE ClimatePath2050 (Poročilo C4.1, Vol. 3, Zvezek 2), 6. junij 2020, št. poročila IJS-DP-13185

2.     MzI 2020, Celoviti nacionalni energetsko podnebni načrt, Ministrstvo za infrastrukturo, Ljubljana, 2020.