KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Promet je v zadnjem desetletju in pol prevzel prvo mesto med sektorji po porabi energije, saj je leta 2006 porabil 32 % skupne energije v Sloveniji. Poraba energije v prometu se je v obdobju od 1992 do 2006 povečala za 86 % in še naprej narašča. Porabljena energija v prometu skoraj izključno (99 %) temelji na fosilnih gorivih, česar posledica je nenehno naraščanje emisij toplogrednih plinov.


Kazalec prikazuje delež prometa v skupni končni porabi energije ter delež prometa v skupni končni porabi naftnih derivatov v Sloveniji. Prikazan je tudi obseg in sestava porabe končne energije v prometu glede na prevozni način po skupinah evropskih držav.

S končno energijo označujemo različne oblike energij, ki vstopajo v objekt uporabe oziroma tehnološki proces na pragu uporabnika (npr. bencin na črpalki).


Grafi

Slika PR04-1: Razmerje v porabi končne energije med prometom in drugo rabo v Sloveniji
Viri: 

Ministrstvo za gospodarstvo, 2003; Ministrstvo za gospodarstvo, 2008

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
promet PJ 36.7 44.3 49.4 54.9 61.6 64.8 57.1 54.4 56.7 57.9
druga poraba PJ 113.7 112.8 114.6 118.4 127.6 125.2 125.1 128.1 124.2 125.7
končna energija skupaj PJ 150.4 157.1 163.9 173.3 189.2 189.9 182.2 182.5 181 183.7
2002 2003 2004 2005 2006
promet PJ 58.3 60 60.9 64.9 65.5
druga poraba PJ 126.1 129.4 142.3 146.2 148.8
končna energija skupaj PJ 184.4 189.5 203.4 211.2 214.4
Slika PR04-2: Končna poraba naftnih proizvodov po sektorjih v Sloveniji
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 1000 t ekvivalentov nafte 292.454055603 140.670679278 103.109773574 215 197 236 262
promet 1000 t ekvivalentov nafte 1297.6545333 1352.68821057 1392.17516958 1396 1440 1526 1607
gospodinjstva 1000 t ekvivalentov nafte 381.717540843 363.567641158 433.498137002 476 451 401 377
ostala poraba 1000 t ekvivalentov nafte 294.898251648 430.346708704 336.223368683 200 247 233 199
neenergetska raba 1000 t ekvivalentov nafte 0 0.467574281074 5.20684054648 9 55 58 53
skupaj 1000 t ekvivalentov nafte 2266.72438139 2287.74081399 2270.21328939 2297 2390 2454 2498
Slika PR04-3: Obseg in sestava porabe končne energije v prometu glede na prevozni način po skupinah evropskih držav leta 2004
Viri: 

EEA, 2006

Prikaži podatke
EU-10 EU-15 EU-25 EEA-30
cestni promet 1000 t ekvivalentov nafte 25448 264240 289688 310318
železniški promet 1000 t ekvivalentov nafte 1277 7314 8591 9384
celinski vodni promet 1000 t ekvivalentov nafte 21 4972 4994 6231
letalski promet 1000 t ekvivalentov nafte 1408 45558 46966 49870
pomorski promet 1000 t ekvivalentov nafte 787 47618 48404 50434
cevovodi 1000 t ekvivalentov nafte 847 341 1188 1460

Cilji

- Povečanje učinkovitosti rabe energije v prometu za 10 % do leta 2010 glede na leto 2004 (Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, 2004).
- Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 8 % v obdobju 2008–2012 glede na leto 1986, med drugim z dosego naslednjega področnega cilja: 2 % delež uporabe biogoriv do leta 2005 in 5,75 % do leta 2010 (Direktiva 2003/30/EC).


Poraba energije v prometu je pomemben okoljski kazalec. Ker temelji skoraj izključno na fosilnih gorivih, sorazmerno z njeno rastjo posredno naraščajo izpusti toplogrednih plinov. Z obveznostmi, ki sta jih EU in Slovenija sprejeli s Kjotskim protokolom, je postalo obvladovanje rasti porabe teh goriv v prometu pomembno prometno in okoljsko politično vprašanje.

Po podatkih Energetskih bilanc Republike Slovenije je povprečna letna rast porabe končne energije v Sloveniji v obdobju 1992–2006 znašala 2,4 %. Bistveno se je zmanjšala poraba trdega goriva, medtem ko tekočega narašča. V letu 2006 je tekoče gorivo predstavljalo 49 % delež v strukturi porabe končne energije po virih, s čimer je najpomembnejši energent, katerega poraba se v prometnem sektorju povečuje.

Poraba končne energije v prometu se je v Sloveniji od leta 1992 do leta 2006 povečala za 85,6 % s povprečno letno stopnjo rasti 4,5 %. Delež prometa v celotni porabi končne energije, ki je leta 1992 znašal 24,4 %, je do leta 2006 narasel na 32,4 % (MG, 2008). To je le malenkost pod deležem EEA-30, ki je v letu 2004 znašal 34 % (EEA, 2006). Porabljena energija v prometu skoraj izključno (99 %) temelji na fosilnih gorivih, med katerimi v napovedi porabe za leto 2008 prevladuje dizelsko z 72 % (MG, 2008).

Najhitreje rastoči prometni podsistem v EU glede na porabo energije je letalski promet, najpomembnejši pa cestni, ki je leta 2004 v EU porabil kar 72 % energije v prometu (EEA, 2005).

Poraba energije v prometu je tesno povezana z njegovim obsegom, ta pa z gospodarsko rastjo. Po podatkih EEA (2006) je v državah EU-10 poraba energije v prometu med letoma 1991–2004 naraščala veliko hitreje kot v državah EU-15, kar naj bi bila posledica večje gospodarske rasti in s tem povečanega prometnega povpraševanja v novih državah članicah (npr. Češka, Slovaška ali Slovenija). Nasprotno pa je v nekaterih novih in pridruženih članicah EU, ki so doživele gospodarski zastoj, poraba energije v prometu upadla (npr. baltske države).

Zmanjšanje negativnih vplivov porabe fosilnih goriv v prometu sodi k ciljem Kjotskega protokola. Doseči jih je mogoče z zmanjšanjem prometnega povpraševanja, povečanjem energetske učinkovitosti prevoznih sredstev ali povečanjem deleža alternativnih oziroma bolj trajnostnih energetskih virov (predvsem biogoriv).

Povečano prometno povpraševanje in povečevanje deleža cestnega in letalskega prometa so, v kombinaciji s težjimi in močnejšimi avtomobili ter tovornjaki, za zdaj nadomestile tehnološke izboljšave pri energetski učinkovitosti motorjev. Kljub temu se nadaljuje izvajanje prostovoljnega sporazuma avtomobilske industrije v EU, s katerim naj bi po letu 2008/09 novoproizvedeni avtomobili v povprečju oddajali 140 g CO2/km, kar pomeni porabo 6,2 l/100 km za bencinska oziroma 5,1 l/100 km za dizelska vozila. Do leta 2015 pričakujejo postopno približevanje tej učinkovitosti, do leta 2010 pa to pomeni znižanje povprečne specifične porabe za 11,5 % glede na stanje leta 2006. Zmanjšanje specifične porabe zaradi tehnoloških izboljšav je predvideno tudi za tovornjake in avtobuse (do 6 % oziroma do 2,5 % letno do leta 2010).

Kljub temu je vprašanje, kdaj bo tehnološkim izboljšavam uspelo preseči gibanja rasti v cestnem prometu (EEA, 2006). Kljub optimističnim napovedim nacionalnega energetskega programa o umiritvi letne rasti porabe goriva v prometu na približno 1 % na leto pa neobstoj prometnopolitičnih ukrepov, intenzivna rast cestnega prometa in nadaljnje enostransko vlaganje v cestno infrastrukturo Slovenije ne napovedujejo take umiritve (za leto 2008 je Ministrstvo za gospodarstvo v Energetski bilanci Republike Slovenije napovedalo kar 11 % rast porabe goriva v prometu). Zaradi zavzemanja EU za energetsko in emisijsko učinkovitost cestnih vozil lahko pričakujemo napredek na tem področju, vendar bo te učinke še nekaj časa izničevalo naraščanje cestnega prometa.


Podatke o obsegu in sestavi porabe goriva in električne energije v prometu v Sloveniji zbira Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije ter jih enkrat na leto objavlja v publikaciji Energetska bilanca Republike Slovenije. Podatke jim zagotavljajo podjetja, ki oskrbujejo Slovenijo z gorivom, za električno energijo pa najpomembnejši odjemalec – Slovenske železnice.

Podatke za EU zbira Eurostat, objavlja pa jih Evropska komisija v letni publikaciji EU Energy and Transport in Figures.

Seznam uporabljenih virov

- EEA, 2006: TERM 2006 01 – Transport final energy consumption by mode. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency

- MG, 2003: Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2003. Ministrstvo za gospodarstvo.

- MG, 2008: Energetske bilance Republike Slovenije za leta 2005–2008. Ministrstvo za gospodarstvo. (21. 7. 2008)

- Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP), Uradni list RS, št. 57/2004.

- SURS, 2008: Statistični letopisi 2001–2007. (21. 7. 2008)


TWITTER