KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Raba energije v prometu v zadnjih letih rahlo pada, kar je kombinacija nižje porabe domačih vozil kot tudi nižje prodaje tujim vozilom. Večina energije se porabi v cestnem prometu, med gorivi pa se porabi daleč največ dizelskega goriva, delež katerega se še povečuje.


Kazalec prikazuje rabo energije v prometu po vrstah prevoza (cestni, železniški, pomorski) ter vrstah energije/goriv.

Raba energije je izražena v energijskih enotah (ktoe). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.


Grafi

Slika PR04-1: Raba energije glede na prevozni način za obdobje 1992-2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2015)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2015)
Prikaži podatke

skupaj

drugo

mednarodni letalski promet

domači letalski promet

železniški promet

cestni promet

1992

884,89

0

11,44

0

27,90

845,55

1993

1068,29

0

16,64

1,05

25,78

1024,83

1994

1190,73

0

17,68

1,05

25,87

1146,14

1995

1325,68

0

19,76

1,05

28,86

1276,02

1996

1494,69

0

17,68

1,05

25,97

1450,00

1997

1562,93

0

18,72

1,05

26,31

1516,85

1998

1306,82

0

18,72

1,05

25,97

1261,08

1999

1241,03

0

20,80

1,05

25,97

1193,21

2000

1236,74

10,15

24,96

1,05

23,83

1176,75

2001

1288,62

8,08

27,04

1,05

25,04

1227,42

2002

1318,19

0,52

29,12

1,05

26,48

1261,03

2003

1332,43

0,77

26,00

1,05

26,83

1277,79

2004

1381,67

0,86

19,76

1,05

27,69

1332,32

2005

1471,64

0,95

22,88

1,05

28,29

1418,48

2006

1554,04

0,86

24,96

1,05

28,37

1498,80

2007

1763,32

0,60

32,24

1,05

28,37

1701,06

2008

2071,13

0,69

35,36

1,05

26,34

2007,70

2009

1747,65

0,77

28,08

1,05

21,80

1695,96

2010

1806,46

0,77

28,08

1,05

23,26

1753,30

2011

1906,11

0,60

23,92

1,05

23,67

1856,87

2012

1923,01

0,60

23,92

1,05

22,23

1875,22

2013

1835,66

0,69

26,00

1,05

22,73

1785,19

2014

1820,98

0,43

26,00

1,05

24,49

1769,01

2015

1798,62

0,60

26,00

1,05

24,68

1746,29

Slika PR04-2: Raba energije glede na gorivo za obdobje 1992-2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2018)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2018)
Prikaži podatke

utekočinjeni naftni plin

motorni bencin

bioetanol

letalski bencin

kerozin

dizelsko gorivo

biodizel

električna energija

1992

0

607,46

0

0

11,44

253,35

0

12,64

1993

0

721,62

0

1,05

16,64

316,44

0

12,55

1994

0

801,21

0

1,05

17,68

358,15

0

12,64

1995

0

859,87

0

1,05

19,76

430,40

0

14,62

1996

0

966,69

0

1,05

17,68

495,51

0

13,76

1997

0

956,22

0

1,05

18,72

572,84

0

14,10

1998

0

835,78

0

1,05

18,72

437,52

0

13,76

1999

0

810,64

0

1,05

20,80

394,78

0

13,76

2000

0

839,97

0

1,05

24,96

347,98

0

22,79

2001

0

832,63

0

1,05

27,04

405,98

0

21,93

2002

0

798,07

0

1,05

29,12

475,16

0

14,79

2003

0

779,22

0

1,05

26,00

510,78

0

15,39

2004

0

693,34

0

1,05

19,76

651,19

0

16,34

2005

0

681,82

0

1,05

22,88

748,87

0

17,02

2006

1,10

665,06

0

1,05

24,96

840,44

4,41

17,02

2007

2,20

644,11

0,64

1,05

32,24

1053,10

13,22

16,77

2008

2,20

673,44

2,56

1,05

35,36

1317,64

22,03

16,85

2009

4,40

614,79

2,59

1,05

28,08

1055,13

28,20

13,41

2010

5,50

600,13

4,32

1,05

28,08

1111,09

41,42

14,88

2011

6,60

582,32

5,06

1,05

23,92

1241,33

31,73

14,10

2012

8,80

525,76

6,00

1,05

23,92

1297,29

45,83

13,67

2013

12,10

478,63

7,60

1,05

26,00

1243,36

52,88

13,24

2014

13,20

447,21

7,59

1,05

26,00

1276,94

36,13

11,69

2015

14,30

436,74

6,52

1,05

26,00

1275,92

22,91

13,07


Cilji

Neposrednega cilja za rabo energije v prometu Slovenija nima. Posredni cilj je določen v okviru dovoljenega 4 % povečanja izpustov toplogrednih plinov virov, ki niso vključeni v ETS, do leta 2020 glede na 2005, kjer je promet s 50 % glavni vir izpustov, doseganja skupne rabe energije leta 2020 v višini 7.125 ktoe ter doseganja 25 % deleža OVE v bruto rabi končne energije.

V operativnem programu ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030 so za izpuste TGP določeni indikativni cilji. Do leta 2020 se emisije lahko povečajo za 27 %, glede na leto 2005, do leta 2030 pa za 18 %.


Raba energije v prometu je leta 2015 znašala 1.799 ktoe. Glede na predhodno leto je bila nižja za 1 %, glede na leto 2000 pa višja za 45 %. Glede na rabo leta 2008, ko je bil dosežen maksimum v opazovanem obdobju, je bila nižja za 13 %. Daleč največ energije je porabljeno v cestnem prometu, ki je leta 2015 predstavljal dobrih 97 % skupne rabe. Mednarodni letalski promet je prispeval 1,4 %, železniški promet prav tako 1,4 %, domači letalski promet pa 0,06 %. Med gorivi je leta 2015 močno prevladovalo dizelsko gorivo s 70,9 %, sledil je motorni bencin s 24,3 %. Ostala goriva so bila kerozin z 1,4 %, biodizel z 1,3 %, utekočinjen naftni plin z 0,8 %, električna energija z 0,7 %, bioetanol z 0,4 %, zemeljski plin z 0,1 % in letalski bencin z 0,06 %.

V rabi končne energije je promet leta 2015 predstavljal 38 %, kar je 2 odstotni točki nižji delež od rekordnega leta 2012 in 2014. Glede na leto 2005 je delež višji za dobrih 8 odstotnih točk.

Med različnimi vrstami prometa se je v obdobju 1992-2015 relativno najbolj povečala raba energije v letalskem prometu s 127 %, sledi cestni promet s 107 %. V obdobju 2000-2015 se je najbolj povečala raba energije v cestnem prometu (za 48 %), medtem ko se je raba energije v mednarodnem letalskem prometu povečala za 4 %. Raba energije v železniškem prometu je bila 2015 glede na 1992 nižja za 12 %, glede na leto 2000 pa višja za 4 %. 

Na gibanje rabe energije v cestnem prometu vpliva več različnih dejavnikov. Povečanje motorizacije in mobilnosti slovenskih gospodinjstev, gospodarska rast Slovenije in izrazito izvozna usmerjenost, zaradi lege na križišču dveh pomembnih prometnih koridorjev tranzitni tokovi in cena goriv v Sloveniji in sosednjih državah ter tudi učinkovitost vozil in obnašanje voznikov.

Na gibanje rabe sredi 90-ih je pomembno vplival bencinski turizem, po vstopu v Evropsko Unijo (leta 2005) pa je opazen porast deleža tranzitnega prometa v prodaji pogonskih goriv. Znižanje rabe energije leta 2009 lahko v največji meri pripišemo gospodarski krizi, delno pa tudi spremenjenim cenovnih razmerjem med Slovenijo in sosednjimi državami, saj pogonsko gorivo v Sloveniji v letih 2009 in 2010, za razliko glede na leta pred tem, ni bilo najcenejše glede na sosednje države članice EU. V letu 2011 je bilo gorivo zopet najcenejše v Sloveniji, čemur lahko pripišemo vzrok za porast rabe energije, po tem letu pa Slovenija ni bila več med najcenejšimi. Maloprodajne cene goriv imajo pomemben vpliv na prodajo goriv tujim vozilom, saj je večina goriv (70 %) prodana osebnim vozilom, preostanek pa tovornim vozilom, ki lahko uveljavljajo vračilo do minimalne trošarine (IJS, 2016). Na rahlo zmanjševanje porabe v prometu v zadnjih letih je vplivala kombinacija nižje porabe goriv domačih vozil ter zmanjševanja nakupa tujih vozil v Sloveniji (IJS, 2016).

Med gorivi se je daleč največ povečala poraba dizelskega goriva, kar je posledica povečanja deleža osebnih vozil na dizelsko gorivo tako v Sloveniji kot v EU ter tudi povečanja tovornega prometa. Rast je bila zlasti velika v letih 2007 in 2008 t.j. po vstopu Romunije in Bolgarije v EU. Leta 2015 je poraba dizelskega goriva znašala 1.276 ktoe, kar je 3 % manj od najvišje porabe leta 2008. Poraba motornega bencina se od leta 1997 zmanjšuje. Leta 2015 je znašala polovico porabe leta 2000. Poraba biogoriv je rasla do leta 2013, s prekinitvijo leta 2011, od leta 2013 pa se zmanjšuje zaradi ukinitve subvencije za primešavanje biogoriv. Utekočinjen naftni plin se je v bilanci pojavil leta 2006, zemeljski plin pa leta 2012.

Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so leta 2015 znašali 5.359 kt CO2 ekv, kar je bilo 21 % več kot leta 2005. To je 7 odstotnih točk manj od indikativnega cilja v Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij TGP. . Poleg toplogrednih plinov promet pomembno prispeva tudi k izpustom onesnaževal zraka (NOx, NMVOC, PM 2.5).

Raba energije v prometu je tesno povezana z njegovim obsegom, ta pa še vedno z gospodarsko rastjo. Zmanjšanje negativnih vplivov porabe fosilnih goriv v prometu sodi k ciljem številnih evropskih in slovenskih dokumentov. Doseči jih je mogoče z zmanjšanjem prometnega povpraševanja, povečanjem energetske učinkovitosti prevoznih sredstev ali povečanjem deleža alternativnih oziroma bolj trajnostnih energetskih virov (predvsem biogoriv) in oblik prometa (javni prevoz, kolesarjenje, itd.).

Povečano prometno povpraševanje in povečevanje deleža cestnega in letalskega prometa so, v kombinaciji s težjimi in močnejšimi avtomobili ter tovornjaki, za zdaj izničile tehnološke izboljšave pri energetski učinkovitosti motorjev, ki so bile manjše od načrtovanih.

Vprašanje je, kdaj, če sploh, bo tehnološkim izboljšavam uspelo preseči rast v cestnem prometu (EEA, 2012). Prometna aktivnost se bo v prihodnje zelo verjetno še povečevala, kar pomeni, da bo za zmanjšanje vpliva prometa na okolje potrebna sistemska sprememba. Promet je tesno povezan z ostalimi vidiki življenja, npr. raba zemljišč, globalni prehranski sistem, turizem itd., zato je situacija še bolj zapletena (EEA, 2016). V Sloveniji je izvajanje ukrepov, ki bi vplivali na spremembo dojemanja prometa izrazito slabo. V javnem potniškem prometu je število potniških kilometrov do sredine leta 2012 še padalo, potem se je padanje ustavilo, vendar odboja v drugo stran ni opaziti, železniški promet je omejen z infrastrukturo, v preteklosti se je vlagalo samo v cestno infrastrukturo, sedaj so se začela vlaganja v železniški promet, vendar je še vedno avto osnovna figura prometa v Sloveniji, kateri je vse podrejeno. Določeni elementi nove mobilnosti se sicer že pojavljajo, npr. deljenje avtomobilov, koles, kombiniranje različnih vrst prometa (avtobusa in kolesa), vendar ti elementi ne naslavljajo v zadostni meri ključnih problemov mobilnosti v Sloveniji, zlasti dnevnih migracij in tranzita.

V EU-28 je delež cestnega prometa v rabi energije v prometu leta 2015 znašal 82 %, domači in mednarodni letalski promet 14 %, železniški promet 2 %, notranji pomorski promet pa 1 %. Struktura se je od leta 2000 le minimalno spremenila. V skupni rabi končne energije je promet predstavljal 33,0 %.


Podatki za Slovenijo in EU:

  • Izvorna baza podatkov: Podatki so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Annual Questionnare) in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SI-STAT Statističnega urada (tekoča goriva). Podatki za EU-28 so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«.
  • Skrbnik podatkov je Statistični urad RS oziroma EUROSTAT
  • Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
  • Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
  • Informacije o kakovosti:
    • Prednosti: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
    • Zanesljivost: Zanesljivost podatkov je ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % porabe energije na nivoju države. Pri uporabljenih podatkih je statstična razlika na začetku obdobja 2,5 % do leta 1999 se giblje okrog 1 %, po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezaneljivost izhaja iz ocene porabe goriv v kmetijstvu.
    • Ocena:
      • Primernost: 1
      • Točnost: 2
      • Časovna primeljivost: 2
      • Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura

IJS, 2016: Česen M, Đorić M., Urbančič A., Lah P., Izboljšanje modelskih podatkov o rabi energije v prometu ter ocen o vplivu tranzitnega prometa, Inštitut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost, Ljubljana 2016

EEA, 2012: The contribution of transport to air quality - TERM 2012: transport indicators tracking progress towards environmental targets in Europe (http://www.eea.europa.eu/publications/transport-and-air-quality-term-2012)

EEA, 2016: Transitions towards a more sustainable mobility system – TERM 2016 (http://www.eea.europa.eu//publications/term-report-2016)


TWITTER