KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Incidenca malignega mezotelioma se tako v Sloveniji kot drugje po svetu (še vedno) ne zmanjšuje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo v Sloveniji zlasti pri starejših verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da bo pričela padati. Iz delovnega in bivalnega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja in to ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za ostale. Koliko se bo število novo odkritih primerov malignega mezotelioma zmanjšalo in kdaj, je odvisno od tega, kako uspešno bomo iz našega okolja azbest odstranili.


Kazalec prikazuje incidenco malignega mezotelioma ter umrljivost zaradi malignega mezotelioma v Sloveniji in v nekaterih drugih evropskih državah.

Incidenca pomeni absolutno število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu. Je osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje ali nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva.

Groba incidenčna stopnja je podatek o številu novih primerov bolezni, preračunan na 100.000 prebivalcev opazovane populacije. Kadar želimo primerjati več populacij med seboj, moramo upoštevati, da je starostna struktura populacij lahko zelo različna, kar lahko močno vpliva na vrednost incidence. V teh primerih uporabljamo starostno standardizirano stopnjo.

Starostno standardizirana stopnja je teoretična stopnja, pri kateri predpostavimo, da je starostna struktura opazovane populacije taka, kot v standardni populaciji – pove nam torej, kakšna bi bila groba stopnja v opazovani populaciji, če bi bila starostna struktura te populacije enaka, kot je v standardni populaciji. Uporabljamo jo, če analiziramo incidenco/umrljivost v daljšem časovnem obdobju (če se starostna struktura prebivalstva v času spreminja) ali če incidenco/umrljivost primerjamo med populacijami z različno starostno strukturo.

Umrljivost pomeni absolutno število vseh umrlih za določeno boleznijo v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu.

Maligni mezoteliom je rak ovojnice (mezotelija), ki obdaja notranje organe. Najpogosteje se razvije na prsni mreni (plevralni mezoteliom), redkeje na trebušni ovojnici (peritonealni mezoteliom), še redkeje na osrčniku in na ovojnici testisa. Je zelo redek rak, pogosteje pa se pojavlja pri delavcih, zaposlenih pri kopanju in mletju azbesta ter v azbestni industriji in pri ljudeh, ki živijo v bližini virov azbesta. Azbest je dejavnik tveganja, ki povzroči večino primerov mezotelioma. Med izpostavljenostjo azbestnim vlaknom in nastankom mezotelioma je neposredna vzročna povezava. Običajno ugotovimo, da je bil bolnik izpostavljen azbestnim vlaknom v preteklosti. Latentna doba, to je doba od prve izpostavljenosti do nastanka bolezni, je dolga, traja od 15 do 60 let. Najbolj ogroženi so ljudje, ki so bili dalj časa poklicno izpostavljeni vdihavanju večjih koncentracij azbestnih vlaken na svojih delovnih mestih. Večja, kot je izpostavljenost, večje je tveganje za nastanek mezotelioma. Ne zboli vsak, ki je izpostavljen azbestu, lahko pa rak nastane tudi zaradi majhne izpostavljenosti. Izraža se s kratko sapo, ki jo povzroča izliv tekočine okrog pljuč, bolečino v steni prsnega koša, kašljem, utrujenostjo in izgubo telesne mase. Znaki in simptomi se razvijejo počasi in postopoma.


Grafi

Slika ZD32-1: Incidenca mezotelioma (C45), 1961-2017, Slovenija
Viri: 

Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS, 2021. (23. 03. 2021)

Prikaži podatke

mezoteliom (C45) [število ]

1961

1

1962

1

1963

0

1964

0

1965

0

1966

0

1967

2

1968

0

1969

1

1970

1

1971

0

1972

3

1973

5

1974

3

1975

1

1976

4

1977

7

1978

4

1979

3

1980

5

1981

3

1982

7

1983

8

1984

11

1985

8

1986

12

1987

9

1988

13

1989

11

1990

14

1991

10

1992

13

1993

13

1994

11

1995

16

1996

10

1997

18

1998

18

1999

27

2000

24

2001

27

2002

32

2003

32

2004

33

2005

24

2006

33

2007

28

2008

34

2009

30

2010

35

2011

39

2012

44

2013

42

2014

37

2015

40

2016

43

2017

43

Slika ZD32-2: Starostno standardizirana incidenčna stopnja (na 100.000 preb.) za mezoteliom, po statističnih regijah, 2000-2017
Viri: 

Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS, 2021. (23. 03. 2021)

Prikaži podatke

2016[število/100.000 preb.]

2017[število/100.000 preb.]

Razlika 2000-2016[število/100.000 preb.]

Pomurska

0,60

0,60

0,60

Podravska

1,50

1,20

0,10

Koroška

1

0

1

Savinjska

3

0,60

2,20

Zasavska

0

0

0

Posavska

2,60

0

2,60

Jugovzhodna Slovenija

0

1,20

0

Osrednjeslovenska

1,40

0,80

-0,30

Gorenjska

0,40

1

-0,10

Primorsko-notranjska

0

2,10

0

Goriška

9,80

9,40

5,60

Obalno-kraška

0,60

4,30

-2,20

Slovenija

1,80

1,60

0,60

Slika ZD32-3: Clone of Umrljivost za mezoteliom, 1997-2017, Slovenija
Viri: 

Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS, 2021

Prikaži podatke

mezoteliom (C45) [absolutno število ]

1997

8

1998

13

1999

21

2000

18

2001

12

2002

29

2003

29

2004

29

2005

15

2006

34

2007

33

2008

30

2009

28

2010

23

2011

37

2012

31

2013

36

2014

40

2015

28

2016

40

2017

39

Slika ZD32-4: Starostno standardizirana umrljivostna stopnja (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom, po statističnih regijah, 2000-2017, Slovenija
Viri: 

Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS, 2021. (23. 03. 2021)

Prikaži podatke

2016 [število/100.000 preb.]

2017 [število/100.000 preb.]

Razlika 2000-2016 [število/100.000 preb.]

Pomurska

0

1,30

-0,90

Podravska

1,50

0,30

0

Koroška

2,10

1,10

2,10

Savinjska

0,60

1,90

0,10

Zasavska

0

0

0

Posavska

2,50

1,40

-0,40

Jugovzhodna Slovenija

0,60

0

-0,10

Osrednjeslovenska

0,60

1,10

0,20

Gorenjska

0,80

1

0,30

Primorsko-notranjska

2,20

0

2,20

Goriška

11,30

7,80

7,80

Obalno-kraška

0,70

2

-0,40

Slovenija

1,50

1,40

0,60

Slika ZD32-5: Ocenjena starostno standardizirana umrljivostna stopnja (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom, v EU v letu 2020
Viri: 

IARC, 2021

Prikaži podatke

Starostno stand. umrljivostna stopnja [število/100.000 preb.]

Estonija

0,13

Latvija

0,15

Litva

0,16

Romunija

0,16

Grčija

0,19

Madžarska

0,20

Češka

0,21

Portugalska

0,23

Slovaška

0,24

Bolgarija

0,33

Ciper

0,37

Španija

0,40

Avstrija

0,43

Irska

0,45

Luksemburg

0,47

Norveška

0,52

Poljska

0,54

Švedska

0,56

Nemčija

0,56

Francija

0,59

Finska

0,66

Malta

0,68

Slovenija

0,68

Hrvaška

0,77

Danska

0,81

Italija

0,90

Belgija

0,92

Nizozemska

1,10

Velika Britanija

1,40

Evropa

0,58


Cilji

  • preprečevanje oziroma zmanjšanje izpustov azbestnih vlaken v okolje, tudi pri prevzemu odpadkov, njihovem prevozu, obdelavi in odstranjevanju;
  • z urejenim in transparentnim ravnanjem z odpadki, ki vsebujejo azbest, prispevati k temu, da se do konca leta 2030 varno odstrani večina odpadkov, ki vsebujejo azbest;
  • ozaveščanje o nevarnostih azbesta in o boleznih, ki jih azbest povzroča;
  • prizadevanje za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi rakotvornim azbestnim vlaknom, še zlasti otrok in mladostnikov, zagotavljanje informacij za varovanje pred škodljivimi učinki azbestnih vlaken;
  • vpliv na politiko za spodbujanje k ukrepom za odstranitev azbesta iz okolja.

 

Podlage za varovanje državljanov EU pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem, so opredeljene v sedmem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“.

Republika Slovenija se je za varovanje zdravja državljanov pred nevarnim azbestom zavzela v okviru ciljev, ki so del Strategije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 in Akcijskega načrta za izvajanje strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020. Strategija je bila sprejeta na Vladi RS leta 2011, akcijski načrt pa leta 2015.


Glavni povzročitelj malignega mezotelioma je azbest. Mednarodna agencija za raziskavo raka (International Agency for Research on Cancer (IARC)) uvršča vse oblike azbestnih vlaken v prvo skupino, torej v skupino snovi, ki so dokazano rakotvorne za človeka. Azbest povzroča poleg malignega mezotelioma tudi raka pljuč, grla in jajčnikov. Pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi z rakom žrela, želodca in debelega črevesa.

Proizvodnja in promet azbestnih izdelkov sta v Sloveniji prepovedana od leta 1996 dalje. Veliko azbestnih izdelkov pa je še vedno v uporabi. Življenjska doba teh se končuje, materiali postajajo dotrajani in poškodovani, kar je razlog, da se iz njih sproščajo azbestna vlakna, ki jih ljudje v okolici vdihavajo. Nastaja tudi veliko azbestnih odpadkov, ki jih zaradi neosveščenosti ljudje pogosto nepravilno in nevarno odstranjujejo in odlagajo. Tako smo azbestnim vlaknom še vedno izpostavljeni.

Na podlagi podatkov iz Registra raka lahko povzamemo, da je bilo od leta 1961 do 2017  v Sloveniji na novo ugotovljenih več kot 890 primerov mezotelioma. Največja incidenca je bila v letih 2012, 2016 in 2017, ko je bilo 44 in 43 novih primerov mezotelioma. V prvih dveh desetletjih beleženja imamo le po nekaj bolnikov na leto. (Slika ZD32-1).

Starostno standardizirana incidenčna stopnja po regijah je največja v goriški regiji, sledi obalnokraška regija (Slika ZD32-2). Natančnejši pregled po upravnih enotah kaže, da prednjačijo UE Nova Gorica, Tolmin, Piran in Izola.

Umrljivost za mezoteliomom v Sloveniji kaže trend naraščanja od leta 1997 dalje (slika ZD32-3). Od leta 1997 do 2017 je za mezoteliomom umrlo 573 ljudi.

Starostno standardizirana umrljivostna stopnja po regijah je največja v goriški regiji, sledita obalnokraška in podravska regija (Slika ZD32-4).

Podatke o starostno standardizirani umrljivostni stopnji za Slovenijo smo primerjali s podatki za države EU. Najvišje ocenjena starostno standardizirana umrljivost je v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Belgiji in v Italiji. Slovenija je umeščena v prvo tretjino držav z najvišje ocenjeno starostno standardizirano umrljivostjo (Slika ZD32-5).

Incidenca malignega mezotelioma se tako v Sloveniji kot drugje po svetu (še vedno) ne zmanjšuje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo v Sloveniji zlasti pri starejših verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da bo pričela padati. Iz delovnega in bivalnega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja in to ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za ostale. Koliko se bo število novo odkritih primerov malignega mezotelioma zmanjšalo in kdaj, je odvisno od tega, kako uspešno bomo iz našega okolja azbest odstranili.


Cilji so povzeti po:

Drugo: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011); Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 15/07 – upb. in 51/09); Uredba o merilih za znižanje deleža odškodnine, ki jo delodajalci izplačujejo zaradi posledic dela z azbestom (Uradni list št. 25/10); Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/05 in 43/11 – ZVZD-1); Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine (Uradni list RS, št. 61/07 in 92/08).

Zakonodajne podlage na področju varovanja okolja v RS v povezavi z azbestom:

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20);

Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest; Program ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov RS, sprejet na Vladi RS 30.6.2016; Strategija za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020; Akcijski načrt za izvajanje strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020

Zakonodajne podlage EU:

  • Področje ozaveščanja javnosti o škodljivosti azbesta:

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu; Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/148/ES z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu; Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

  • Področje varovanja okolja:

Direktiva Sveta 87/217/EGS z dne 19. marca 1987 o preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja z azbestom

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov za ta kazalec: Podatki v Registru raka se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (2000), za prikaz kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o incidenci malignega mezotelioma (C45). Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (2000). Za prikaz kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti zaradi mezotelioma (C45) , ki so zajeti v bazi podatkov NIJZ.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o incidenci malignega mezotelioma so predstavljeni kot absolutne številke po letih, bili pa so tudi preračunani v statistično standardizirane incidenčne stopnje (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom, ki so prikazane po statističnih regijah. Podatki o umrljivosti zaradi mezotelioma so predstavljeni kot absolutne številke po letih, bili pa so tudi preračunani v statistično standardizirane umrljivostne stopnje (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom, ki so prikazane po statističnih regijah.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatki o incidenci malignega mezotelioma

Št. novo ugotovljenih primerov

SLORA (Register raka RS)

1961-2017

 

letno

23.3.2021

da

Zdravniško poročilo o umrli osebi

Št. umrlih

Nacionalni inštitut za varovanje zdravja

1997-2017

 

letno

23.3.2021

da

Starostno standardizirana incidenčna stopnja

Št./100.000 prebivalcev

SLORA (Register raka RS)

2000-2017

 

letno

23.3.2021

da

Starostno standardizirana umrljivostna stopnja

Št./100.000 prebivalcev

SLORA (Register raka RS)

2000-2017

 

letno

23.3.2021

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: EU in nacionalno
  • Točnost uporabljenih podatkov: Uradni podatki, povzeti in nacionalne zbirke podatkov (register raka), ki ni javno dostopna
  • Časovna primerljivost: zadovoljiva, več kot 10-letni podatkovni niz, ki omogoča oceno trenda skozi čas
  • Prostorska primerljivost: podatki so preračunani na nivo statistične regije, niso pa predstavljeni na karti

     

Podatki za Evropo
Metodologija obdelave podatkov: Ocenjene statistično standardizirane umrljivostne stopnje (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom po državah EU so bile izračunane iz podatkov o umrljivosti zaradi mezotelioma iz preteklih let (najpogosteje 2008-2017) in podatkov o prebivalcih posamezne države EU v  letu 2020.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Ocenjena starostno standardizirana umrljivostna stopnja

Št./100.000 prebivalcev

IARC

2008-2017

 

letno

23.3.2021

Opredelitev kazalca:

·         Relevantnost kazalca: EU in globalno

·         Točnost uporabljenih podatkov: Uradni podatki, povzeti in globalne zbirke podatkov IARC, ki je javno dostopna

·         Časovna primerljivost: zadovoljiva

·         Prostorska primerljivost: podatki so na voljo po državah EU, prostorsko niso prikazani

 

Drugi viri in literatura

  1. IARC, 2012. Asbestos (Chrysotile, Amosite, Crocidolite, Tremolite, Actinolite, and Anthophyllite). IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans, No. 100C. Lyon 2012.
  2. Kovač V. Mezoteliomi. ONKOLOGIJA/pregledi, leto XVI, 2012, št. 2: 64-68.
  3. Zadnik V., Primic Žakelj M., Jarm K., Žagar T. Time trends and spatial patterns in the mesothelioma incidence in Slovenia, 1961-2014. European Journal of Cancer Prevention 2017, Vol 26 (Suppl 2): S191-S196.
  4. Zadnik V., Primic Zakelj M., Lokar K., Jarm K., Ivanus U., Zagar T. Cancer burden in Slovenia with the time trends analysis. Radiol Oncol 2017; 51(1): 47-55. doi:10.1515/raon-2017-0008
  5. Zadnik V., Primic Žakelj M., 2010. SLORA: Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. URL: www.slora.si (12.8.2020).
  6. Franko A., Dolžan V., Kovač V., Arnerič N., Dodič-Fikfak M. Soluble mesothelin-related peptides levels in patients with malignant mesothelioma. Disease Markers 2012; 31: 123-131.
  7. Thompson J., Westbom C., Shukla A. Malignant Mesothelioma: Development to Therapy J Cell Biochem. 2014; 115:1-7.
  8. Mesothelioma Center. Asbestos.com. Pridobljeno s spletne strani februarja 2017: https://www.asbestos.com/products/


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER