KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Maligni mezoteliom je rak ovojnice, ki obdaja notranje organe v prsni in trebušni votlini. Je zelo redek rak, a eden najbolj nevarnih. Večino primerov mezotelioma povzroča azbest. Najpogosteje nastane na prsni mreni in je običajno posledica vdihavanja azbestnih vlaken v preteklosti. Latentna doba je dolga, traja do 40 let in tudi več. Najbolj ogroženi so ljudje, ki so bili v preteklosti poklicno izpostavljeni vdihavanju večjih koncentracij azbestnih vlaken na svojih delovnih mestih. Proizvodnja in promet azbestnih izdelkov sta v Sloveniji prepovedana od leta 1996 dalje. Ker pa je veliko azbestnih izdelkov še vedno v uporabi in nastaja veliko azbestnih odpadkov, smo ljudje azbestnim vlaknom še vedno izpostavljeni. Leta 2015 smo v Sloveniji na novo ugotovili 39 primerov mezotelioma, 28 oseb je za to boleznijo umrlo.


Kazalec prikazuje incidenco mezotelioma v Sloveniji v obdobju 1961–2015, starostno standardizirano incidenčno stopnjo po statističnih regijah v obdobju 1985–2015 ter umrljivost za mezoteliom v Sloveniji v obdobju 1997–2015 in starostno standardizirano umrljivostno stopnjo (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom (C45) po statističnih regijah v obdobju 1997–2015. Prikazana je tudi starostno standardizirana umrljivostna stopnja (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom po državah EU (podatek po posamezni državi za zadnje dosegljivo leto).

Incidenca pomeni absolutno število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu. Je osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje ali nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva.

Groba incidenčna stopnja je podatek o številu novih primerov bolezni, preračunan na 100.000 prebivalcev opazovane populacije. Kadar želimo primerjati več populacij med seboj, moramo upoštevati, da je starostna struktura populacij lahko zelo različna, kar lahko močno vpliva na vrednost incidence. V teh primerih uporabljamo starostno standardizirano stopnjo.

Starostno standardizirana stopnja je teoretična stopnja, pri kateri predpostavimo, da je starostna struktura opazovane populacije taka, kot v standardni populaciji – pove nam torej, kakšna bi bila groba stopnja v opazovani populaciji, če bi bila starostna struktura te populacije enaka, kot je v standardni populaciji. Uporabljamo jo, če analiziramo incidenco/umrljivost v daljšem časovnem obdobju (če se starostna struktura prebivalstva v času spreminja) ali če incidenco/umrljivost primerjamo med populacijami z različno starostno strukturo.

Umrljivost pomeni absolutno število vseh umrlih za določeno boleznijo v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu.

Maligni mezoteliom je rak ovojnice (mezotelija), ki obdaja notranje organe. Najpogosteje se razvije na prsni mreni (plevralni mezoteliom), redkeje na trebušni ovojnici (peritonealni mezoteliom), še redkeje na osrčniku in na ovojnici testisa. Je zelo redek rak, pogosteje pa se pojavlja pri delavcih, zaposlenih pri kopanju in mletju azbesta ter v azbestni industriji in pri ljudeh, ki živijo v bližini virov azbesta. Azbest je dejavnik tveganja, ki povzroči večino primerov mezotelioma. Med izpostavljenostjo azbestnim vlaknom in nastankom mezotelioma je neposredna vzročna povezava. Običajno ugotovimo, da je bil bolnik izpostavljen azbestnim vlaknom v preteklosti. Latentna doba, to je doba od prve izpostavljenosti do nastanka bolezni je dolga, traja od 15 do 60 let. Najbolj ogroženi so ljudje, ki so bili dalj časa poklicno izpostavljeni vdihavanju večjih koncentracij azbestnih vlaken na svojih delovnih mestih. Večja kot je izpostavljenost, večje je tveganje za nastanek mezotelioma. Ne zboli vsak, ki je izpostavljen azbestu. Rak je mogoče zaslediti tudi pri osebah, ki so bile manj izpostavljene. Izraža se s kratko sapo, ki jo povzroča izliv tekočine okrog pljuč, bolečino v steni prsnega koša, kašljem, utrujenostjo in izgubo telesne mase. Znaki in simptomi se razvijejo počasi in postopoma.


Grafi

Slika ZD32-1: Incidenca mezotelioma, 1961-2015, Slovenija
Prikaži podatke
moški in ženske, vsi stadiji, 0-80+ let [število ]
1961 1
1962 1
1963 0
1964 0
1965 0
1966 0
1967 2
1968 0
1969 1
1970 1
1971 0
1972 3
1973 5
1974 3
1975 1
1976 4
1977 7
1978 4
1979 3
1980 5
1981 3
1982 7
1983 8
1984 11
1985 8
1986 12
1987 9
1988 13
1989 11
1990 14
1991 10
1992 13
1993 13
1994 11
1995 16
1996 10
1997 18
1998 18
1999 27
2000 24
2001 27
2002 32
2003 32
2004 33
2005 24
2006 33
2007 28
2008 34
2009 30
2010 35
2011 39
2012 44
2013 42
2014 37
2015 39
Slika ZD32-2: Starostno standardizirana incidenčna stopnja (na 100.000 preb.) za mezoteliom, po statističnih regijah, 1985-2015
Prikaži podatke
Slovenija [število/100.000 preb.] Obalno-kraška [število/100.000 preb.] Goriška [število/100.000 preb.] Primorsko-notranjska [število/100.000 preb.] Gorenjska [število/100.000 preb.] Osrednjeslovenska [število/100.000 preb.] Jugovzhodna Slovenija [število/100.000 preb.] Posavska [število/100.000 preb.] Zasavska [število/100.000 preb.] Savinjska [število/100.000 preb.] Koroška [število/100.000 preb.] Podravska [število/100.000 preb.] Pomurska [število/100.000 preb.]
1985 0,50 0 0,80 0 0 0,50 0 0 0 0 0 1,50 1,10
1986 0,80 1,70 1,90 0 0,80 0,70 1 0 0 0,50 0 1 0
1987 0,50 1 3,90 0 0 0,20 0,60 0 0 0,50 0 0,50 0
1988 0,70 0 1,50 0 0 0,50 0 0 2,70 1,40 0 1,70 0
1989 0,60 3,80 0,80 0 0 0,50 0 0 0 0,40 2,50 0,70 0
1990 0,80 1,20 3,90 0 0 0,70 0 0 0 0 1,50 1,50 0
1991 0,60 0 4,40 0 0 0,20 0 1,40 0 0,50 0 1,20 0
1992 0,70 0 3,80 0 0,60 0,20 0 0 0 0,40 0 1,90 0,80
1993 0,70 1,20 0 1,90 0 1,40 0 0 2,20 0 0 1,20 0,70
1994 0,60 1 1,60 0 0,50 0,40 0 0 0 0,80 0 1 0,90
1995 0,90 0 3,80 0 1,20 0,60 0 1,80 0 0,80 0 1,30 0,90
1996 0,50 0 1,60 0 0 0,40 1,40 0 0 0 0 1,30 0
1997 1 0 4,10 0 1,60 1 0 0 0 0 0 2,10 0
1998 1 1 2,50 0 0 0,40 0,70 2,90 0 0,90 0 2,30 0
1999 1,40 1,80 6,60 0 0,50 0,80 0 1,80 0 1,30 0 2,60 0
2000 1,20 2,80 4,20 0 0,50 1,70 0 0 0 0,80 0 1,40 0
2001 1,40 0,90 7,10 0 1,10 1,40 0 1,40 0 0,80 1,50 1,20 0
2002 1,60 1,80 12,60 0 1 0,40 1,50 1,50 0 0,40 0 0,90 2,30
2003 1,60 1,80 8,40 1,90 1 0,80 1,50 0 0 0,80 1,30 0,90 3
2004 1,60 0,90 8,80 2 0,50 1,50 0 0 4 0,80 0 1,70 0,80
2005 1,10 1,70 6,10 0 0 0,80 1,40 3,10 0 0 1,40 1,10 0,70
2006 1,50 2,60 9,60 2 0,80 0,80 0,60 0 4 0,40 1,40 1,40 0,60
2007 1,20 1,40 3,80 0 1,40 1,50 0,80 0 0 1,10 0 1,10 0,60
2008 1,60 0,80 9,70 0 0,40 0,60 0,70 0 0 2,20 1,30 1,70 2,70
2009 1,30 0 6 0 1,90 0,90 1,60 1,40 2,20 0,80 0 1,30 0,70
2010 1,50 2,10 7 1,80 1 1,70 0 1,30 0 0,90 1 0,90 0,70
2011 1,60 1,60 8,10 0 0,80 1,70 0,50 1,10 0 0,70 0 1,60 1,40
2012 1,80 2,50 9,60 1,80 1,60 1,50 0 4,80 0 1 1,20 0,70 1,40
2013 1,80 2,10 13 1,60 0,50 1,30 2,50 1,40 0 1,20 0 0,60 1,20
2014 1,40 1,90 10 1,40 1 1 0 2,70 0 0,60 1,20 0,80 0
2015 1,60 1,40 8 2,10 0,40 1,20 0 0,70 0 1,90 0 1,70 0,70
Slika ZD32-3: Umrljivost za mezoteliom, 1997-2015, Slovenija
Prikaži podatke
moški in ženske, 0-80+ let [absolutno število ]
1997 8
1998 13
1999 21
2000 18
2001 12
2002 29
2003 29
2004 29
2005 15
2006 34
2007 33
2008 30
2009 28
2010 23
2011 37
2012 31
2013 36
2014 40
2015 28
Slika ZD32-4: Starostno standardizirana umrljivostna stopnja (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom, po statističnih regijah, 1997-2015, Slovenija
Prikaži podatke
Slovenija [število/100.000 preb.] Obalno-kraška [število/100.000 preb.] Goriška [število/100.000 preb.] Primorsko-notranjska [število/100.000 preb.] Gorenjska [število/100.000 preb.] Osrednjeslovenska [število/100.000 preb.] Jugovzhodna Slovenija [število/100.000 preb.] Posavska [število/100.000 preb.] Zasavska [število/100.000 preb.] Savinjska [število/100.000 preb.] Koroška [število/100.000 preb.] Podravska [število/100.000 preb.] Pomurska [število/100.000 preb.]
1997 0,40 0 0,80 0 0,50 0,20 0,70 0 0 0,40 0 1 0
1998 0,70 0 3,10 0 0 0,50 0 0 0 0,80 0 1,60 0
1999 1,10 0,90 7,70 0 0,50 0 0,70 0 0 1,70 0 1,80 0
2000 0,90 1,10 3,50 0 0,50 0,40 0,70 2,90 0 0,50 0 1,50 0,90
2001 0,60 0,90 3,80 0 0 0,40 0 1,30 0 0,40 0 0,60 0
2002 1,50 0,90 12 1,90 0,50 1 1,50 0 0 0,40 0 0,90 0
2003 1,40 3,40 9 0 0 0,80 0,80 0 2,10 0,40 1,30 0,60 2,30
2004 1,40 0 8,60 2 1 0,80 0,70 0 4 0,80 0 1,40 0,80
2005 0,70 0,80 7,20 0 0,40 0,40 0 0 0 0 0 0,50 0
2006 1,60 1,50 9,70 0 1 1,10 2,20 0 0 0,40 0 1,50 1,20
2007 1,50 3,40 7,10 0 1,60 0,60 0 0 0 0,30 2,80 1,70 1,80
2008 1,40 1,50 8,20 0 0,50 0,90 0 0 2,10 1,10 0 1,30 1,70
2009 1,30 0,90 7,60 1,90 0,50 0,60 0 0 0 0,80 0 1,70 1,40
2010 1 1,40 5,10 1,80 0,90 0,50 0 0 0 0,80 0 0,80 2,20
2011 1,60 1,30 7,90 0 1,30 1,90 0,70 2,30 2,20 0,30 0 0,70 0,50
2012 1,20 0,70 8,50 1 1,20 0,30 1,30 1,10 0 0,30 1,20 1 1,20
2013 1,50 1,10 7,40 0,50 1,40 0,90 0,90 1,30 0 0,90 0,60 0,90 1,60
2014 1,60 0,80 12,30 3,40 0,50 1,30 2,10 1,20 0 0,30 0 0,70 0
2015 1,10 1,40 10,10 0 0,90 0,60 0 0 0 0,60 0 0,70 0
Slika ZD32-5: Starostno standardizirana umrljivostna stopnja (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom, v EU, za zadnje dosegljivo leto za posamezno državo, od leta 2012 dalje
Prikaži podatke
Starostno stand. umrljivostna stopnja [število/100.000 preb.]
Bolgarija 0,05
Litva 0,20
Madžarska 0,21
Estonija 0,22
Romunija 0,24
Slovaška 0,31
Latvija 0,34
Češka 0,34
Portugalska 0,37
Ciper 0,44
Španija 0,56
Poljska 0,61
Avstrija 0,68
Norveška 0,76
Irska 0,81
Finska 0,87
Francija 0,91
Nemčija 0,93
Švedska 0,96
Danska 1,21
Hrvaška 1,29
Luksemburg 1,36
Belgija 1,41
Italija 1,42
Slovenija 1,60
Malta 1,82
Nizozemska 1,91
Velika Britanija 2,49

Cilji

  • Ozaveščanje o nevarnosti azbesta in o boleznih, ki jih povzroča;
  • prizadevanje za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi rakotvornim azbestnim vlaknom, še zlasti otrok in mladostnikov;
  • zagotavljanje informacij za varovanje pred škodljivimi učinki azbestnih vlaken;
  • vpliv na politiko za spodbujanje k ukrepom za odstranitev azbesta iz okolja.

Podlagi in aktivnosti za dosego navedenih ciljev so opredeljene v Akcijskem načrtu za izvajanje strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020.

V Uredbi o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (2014) je opredeljeno, kako preprečevati emisije azbestnih vlaken v okolje iz odpadkov, ki vsebujejo azbest. V Programu ravnanja z odpadki in Programu preprečevanja odpadkov Republike Slovenije je eden od ciljev, ki so povezani z odpadki iz industrije in drugih dejavnosti da » … z urejenim in transparentnim ravnanjem z odpadki, ki vsebujejo azbest, zagotoviti, da se do konca leta 2030 varno odstrani večina odpadkov, ki vsebujejo azbest« (Program ravnanja z odpadki … , 2016).

Podlage za varovanje državljanov EU pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem so opredeljene v splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“.


Glavni povzročitelj malignega mezotelioma je azbest. Mednarodna agencija za raziskavo raka (International Agency for Research on Cancer (IARC)) uvršča vse oblike azbestnih vlaken v prvo skupino, torej v skupino snovi, ki so dokazano rakotvorne za človeka. Azbest povzroča poleg malignega mezotelioma tudi raka pljuč, grla in jajčnikov. Pozitivne povezave so bile ugotovljene z rakom žrela, želodca in debelega črevesa. 

Proizvodnja in promet azbestnih izdelkov sta v Sloveniji prepovedana od leta 1996 dalje, veliko azbestnih izdelkov pa je še vedno v uporabi. Življenjska doba teh se končuje, materiali postajajo dotrajani in poškodovani, kar je razlog, da se iz njih sproščajo azbestna vlakna, ki jih ljudje v okolici vdihavajo. Nastaja tudi veliko azbestnih odpadkov, ki jih zaradi neosveščenosti ljudje pogosto nepravilno in nevarno odstranjujejo in odlagajo. Tako smo azbestnim vlaknom še vedno izpostavljeni.

V Registru raka RS je zabeleženo število bolnikov z malignim mezoteliomom od leta 1961 dalje. V prvih dveh desetletjih beleženja je le po nekaj bolnikov na leto, od osemdesetih let dalje pa število zabeleženih bolnikov z na novo odkritim tumorjem raste in dosega do 44 bolnikov letno.    

Od leta 1961 do 2015 je bilo v Sloveniji 806 novo ugotovljenih primerov mezotelioma. Največja incidenca je bila v letih 2012 in 2013, ko je bilo 44 in 42 novih primerov mezotelioma.

Starostno standardizirana incidenčna stopnja po statističnih regijah kažejo največ obolevnosti v Goriški regiji, sledi Obalno-kraška regija. Natančnejši pregled po upravnih enotah kaže, da prednjačijo UE Nova Gorica, Tolmin, Piran in Izola.

Od leta 1997 do 2015 je v Sloveniji za mezoteliomom umrlo 494 ljudi.

Primerjava podatkov o starostno standardizirani umrljivosti za Slovenijo in države EU kaže, da je največja umrljivost v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in na Malti, manjša kot v Sloveniji je na Irskem, Norveškem, v Avstriji, na Poljskem, v Španiji.  

Podatki za države z najmanjšo starostno standardizirano umrljivostjo (v Bolgariji, Litvi, na Madžarskem, v Estoniji in Romuniji) najverjetneje kažejo tudi na to, da se mezoteliom v vseh prikazanih državah ne sledi tako, kot v bolj razvitih državah.

Incidenca malignega mezotelioma se v Sloveniji in po svetu še vedno ne zmanjšuje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo v Sloveniji zlasti pri starejših verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da bo pričela upadati. Iz delovnega in bivalnega okolja ter odprtega prostora še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja, ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za ostale. Koliko se bo število novo odkritih primerov malignega mezotelioma zmanjšalo in kdaj je odvisno od tega, kako uspešno bomo iz našega okolja azbest odstranili.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po:

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

SLORA (Register raka RS):

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961–2015. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki v Registru raka se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (2000), za prikaz kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o incidenci malignega mezotelioma (C45).

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o incidenci malignega mezotelioma so predstavljeni kot absolutne številke po letih, bili pa so tudi preračunani v statistično standardizirane incidenčne stopnje (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom, ki so prikazane po statističnih regijah.

Zdravniško poročilo o umrli osebi:

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1997–2015. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (2000). Za prikaz kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti zaradi mezotelioma (C45), ki so zajeti v bazi podatkov NIJZ.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o umrljivosti zaradi mezotelioma so predstavljeni kot absolutne številke po letih, bili pa so tudi preračunani v statistično standardizirane umrljivostne stopnje (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom, ki so prikazane po statističnih regijah.

Skrbnik podatkov

Onkološki inštitut Ljubljana

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1961–2015
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Zdravniško poročilo o umrli osebi
Skrbnik podatkov

Nacionalni inštitut za varovanje zdravja

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1997–2015
Geografska pokritost
Slovenija
Skrbnik podatkov

WHO

Datum zajema podatkov
Informacije o kakovosti za ta kazalec

SLORA (Register raka RS):

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za prikaz kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Zdravniško poročilo o umrli osebi:

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za prikaz kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Data processing methodology for country comparison

Metodologija obdelave podatkov: Statistično standardizirane umrljivostne stopnje (na 100.000 prebivalcev) za mezoteliom po državah EU so bile izračunane iz podatkov o umrljivosti zaradi mezotelioma in podatkov o prebivalcih posamezne države EU.

Information about the quality for country comperison

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Za prikaz kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Akcijski načrt za izvajanje strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. MZ RS, 2015. URL: https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/2016/08/an.pdf (Citirano 8. 8. 2018).
  2. Franko, A., Dolžan, V., Kovač, V., Arnerič, N., Dodič-Fikfak, M. Soluble mesothelin-related peptides levels in patients with malignant mesothelioma. Disease Markers 2012; 31: 123–131.
  3. IARC, 2012. Asbestos (Chrysotile, Amosite, Crocidolite, Tremolite, Actinolite, and Anthophyllite). IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans, No. 100C. Lyon, 2012.
  4. Kovač, V. Mezoteliomi. ONKOLOGIJA/pregledi, leto XVI, 2012, št. 2: 64–68.
  5. Mesothelioma Center. Asbestos.com. URL: https://www.asbestos.com/products/ (Citirano 8. 8. 2018).
  6. Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije. 2016. Ljubljana, Vlada Republike Slovenije, 268 str. URL: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Operativni-programi/op_odpadki.pdf (Citirano 9. 8. 2018).
  7. Thompson, J., Westbom, C., Shukla, A. Malignant Mesothelioma: Development to Therapy. Journal of Cellular Biochemistry. 2014; 115: 1–7.
  8. Zadnik, V., Primic Zakelj, M., Lokar, K., Jarm, K., Ivanus, U., Zagar, T. Cancer burden in Slovenia with the time trends analysis. Radiology and Oncology 2017; 51(1): 47–55. URL: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5330174/ (Citirano 8. 8. 2018).
  9. Zadnik, V., Primic Žakelj, M., 2010. SLORA: Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. URL: www.slora.si (Citirano 8. 8. 2018).
  10. Zadnik, V., Primic Žakelj, M., Jarm, K., Žagar, T. Time trends and spatial patterns in the mesothelioma incidence in Slovenia, 1961–2014. European Journal of Cancer Prevention 2017; 26 (2): 191–196.


Related indicators