KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Od leta 2017 se je raba biogoriv v prometu začela povečevati, saj so distributerji upravičeni do dodatka k ceni goriv zaradi primešavanja, poleg tega pa je bila sprejeta tudi nova uredba o OVE v prometu. V letu 2020 je bil tako dosežen 10,9 % delež OVE v prometu. Biogoriva so k temu deležu prispevala 94 %, pri čemer so v izračunu deleža OVE nekatera biogoriva pomnožena z multiplikativnimi faktorji. V rabi energije v prometu so biogoriva leta 2020 predstavljala slabih 6 %, pri čemer je bila 1/6 naprednih biogoriv. 


Skladno z direktivo 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ta v prometu zajemajo:

  • Električno energijo
  • Vodik
  • Biogoriva
  • Sintetična in parafinska goriva
  • Zemeljski plin vključno z biometanom v plinasti (stisnjen zemeljski plin - SZP) ali tekoči obliki (utekočinjeni zemeljski plin – UZP)
  • Utekočinjeni naftni plin (UNP)

Kazalec se osredotoča na tekoča biogoriva v prometu. Med tekoča biogoriva se šteje biodizel, ki nadomešča dizelsko gorivo, ter bioetanol, ki nadomešča bencin. Dodatno kazalec analizira tudi rabo zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina v prometu. Statistika rabe električne energije v cestnem prometu je zelo pomanjkljiva, zato v kazalcu ni analizirana. Registracije električne vozil so obdelane v kazalcu Število električnih vozil. Vodika in sintetičnih goriv se trenutno v prometu še ne uporablja.


Grafi

Slika PR13-1: Dinamika pridelave biodizla v Sloveniji, 2005-2020
Viri: 

SURS, IJS-CEU, 2022

Prikaži podatke

površina posejana z oljno ogrščico [ha]

proizvodnja biodizla iz lastnih surovin [t]

proizvodnja biodizla iz lastnih in uvoženih surovin [t]

2005

2260

1784

6000

2006

2809

1664

8300

2007

5358

4913

7300

2008

4442

3650

7300

2009

4424

3282

7252

2010

5303

5174

20561

2011

4770

649

4650

2012

5141

1059

5564

2013

6131

0

1,70

2014

5563

0

0

2015

1629

0

0

2016

3156

0

0

2017

3435

0

0

2018

3397

0

0

2019

3245

0

0

2020

3306

0

0

Slika PR13-2: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji, 2005-2020
Viri: 

SURS, IJS-CEU, 2022

Opomba: 

Vrednosti za kurilnosti so prevzete iz podatkov Statističnega urada RS.

Prikaži podatke

biodizel v dizlu [toe]

čisti biodizel [toe]

bioetanol v bencinu [toe]

masni delež [%]

2005

2006

4091,19

0

0,33

2007

13005,95

794,34

0,99

2008

22255,63

437

2370,01

1,44

2009

27917,37

2387,85

2492,77

1,99

2010

42018,16

2627,28

3909,00

2,94

2011

31485,30

767,51

4936,41

2,20

2012

46044,89

1091,92

6180,49

3,16

2013

52811,28

1662

7345,93

3,58

2014

36657,46

2985

7900,98

1,94

2015

23384,05

2521

6652,42

0,76

2016

14538,35

4268,61

2017

20909,80

4245,01

2018

66268,64

7829,54

2019

91234,73

4256,10

2020

85618,09

8077,59

Slika PR13-3: Energetski delež biogoriva v celotni porabi goriva v prometu v evropskih državah v letih 2018-2020
Viri: 

Eurostat, 2022

Prikaži podatke

2016 [%]

2017 [%]

2018 [%]

2019 [%]

2020 [%]

Švedska

15,59

18,96

21,21

19,88

21,05

Finska

4,19

9,36

8,65

10,33

10,13

Belgija

4,83

5,26

5,14

5,23

8,73

Norveška

7,14

11,19

8,21

10,04

8,66

Luksemburg

4,52

5,55

5,63

5,89

8,33

Romunija

4,49

4,87

4,75

6,34

7,51

Francija

6,72

7,00

7,18

7,31

7,07

Estonija

0

0

2,52

3,97

6,89

EU-27

4,73

5,10

5,62

5,81

6,71

Nemčija

4,59

4,53

4,93

4,89

6,68

Malta

3,01

3,52

4,01

4,50

6,63

Danska

5,56

5,16

5,08

5,05

6,62

Slovaška

6,17

5,56

5,56

5,84

6,35

Madžarska

4,42

3,71

4,08

4,03

6,31

Španija

4,10

4,73

5,87

5,91

6,24

Nizozemska

2,32

2,89

4,73

5,94

6,14

Češka

4,83

4,90

4,77

5,19

6,07

Bolgarija

6,25

6,25

5,27

5,20

5,90

Slovenija

0,97

1,25

3,66

4,91

5,87

Portugalska

4,79

4,39

5,04

4,96

5,40

Poljska

2,79

3,16

4,57

5,03

5,30

Avstrija

6,08

5,12

5,38

5,48

5,25

Litva

3,31

3,97

4,00

3,72

5,15

Italija

3,24

3,45

3,93

4,12

5,14

Irska

2,95

4,04

3,84

4,64

5,10

Latvija

1,05

0,90

3,40

3,19

4,38

Ciper

1,36

1,28

1,33

1,66

4,37

Grčija

0,97

3,27

3,14

3,09

4,11

Hrvaška

0,05

0,03

1,31

2,92

3,43

Švica

0

0

Turčija

0

0


Cilji

Slovenija nima ciljev glede rabe posameznih alternativnih goriv v prometu. Izjema so tekoča biogoriva za katera je v NEPN-u iz leta 2020 za leto 2030 določen cilj, da morajo dosegati 11 % delež v porabi tekočih goriv brez UNP v cestnem in železniškem prometu. Biogoriva poleg električne energije prispevajo k doseganju deleža OVE v prometu.

 

V skladu z Direktivo 2009/28/EC o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov je bilo potrebno do leta 2020 zagotoviti 10 % delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa.

 

S 1. januarjem 2022 je začela veljati uredba o obnovljivih virih energije v prometu (Ur. l. št. 208/21, 93/22), ki je usklajena z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. V uredbi je določeno, da mora dobavitelj goriva pri prodaji goriv in električne energije za uporabo v prometnem sektorju v posameznem koledarskem letu dosegati energijski delež obnovljivih virov energije v prometnem sektorju, pri čemer mora biti ta po posameznih letih naslednji:

  • v letu 2022 najmanj 10,1 %,
  • v letu 2023 najmanj 10,3 %,
  • v letu 2024 najmanj 10,6 %,
  • v letu 2025 najmanj 11,2 %,
  • v letu 2026 najmanj 13,8 %,
  • v letu 2027 najmanj 15,8 %,
  • v letu 2028 najmanj 18,3 %,
  • v letu 2029 najmanj 20,8 %,
  • v letu 2030 najmanj 20,8 %.

 

Nadalje dobavitelj goriva, ki prodaja plinasto gorivo fosilnega izvora, mora pri prodaji goriv za uporabo v prometnem sektorju v posameznem koledarskem letu dosegati energijski delež obnovljivih virov energije v prometnem sektorju, pri čemer so energijski deleži bioplina v prometu po posameznih letih naslednji:

  • v letu 2026 najmanj 2 %,
  • v letu 2027 najmanj 3 %,
  • v letu 2028 najmanj 4 %,
  • v letu 2029 najmanj 5 %,
  • v letu 2030 najmanj 6 %.

Enako tako dobavitelj pogonskih biogoriv in bioplina mora pri prodaji goriv za uporabo v prometnem sektorju zagotoviti, da je energijski delež naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz Dela A Priloge te uredbe leta 2022 vsaj 0,2 odstotka, leta 2025 vsaj 1 odstotek in leta 2030 vsaj 3,5 odstotka. Delež pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz Dela B Priloge te uredbe mora biti do leta 2030 največ 1,7 odstotka energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo.

 

Uredba še omejuje energijski delež pogonskih biogoriv in biomasnih goriv, ki so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo. Dobavitelji goriv morajo pri prodaji zagotoviti, da energijski delež takih goriv v skupnem energijskem deležu obnovljivih virov energije dobaviteljev goriv v cestnem in železniškem prometu ne presega  7 % oziroma za eno odstotno točko deleža teh goriv, ki je bil dosežen v letu 2020.


Evropski parlament in Svet EU sta leta 2003 sprejela Direktivo EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (2003/30/ES). Direktiva je uvedla spodbude, ki nadomeščajo uporabo dizelskega goriva in bencina v prometu. Direktiva je zahtevala od držav članic EU, da zagotovijo najmanjši delež rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen zagotovijo predpisan tržni delež biogoriv.

Kljub precej obetavnim napovedim o pozitivnih učinkih biogoriv, obstaja dvom o njihovi uporabi. Zlasti je sporna proizvodnja in uporaba prve generacije biogoriv (agrogoriva), ki naj bi imela negativne učinke na biotsko raznovrstnost, varstvo voda in prsti, globalne spremembe rabe tal, zviševanje cen hrane. Pozornost se je zato preusmerila na drugo generacijo biogoriv (odpadki, ostanki rastlin, kot so lesna biomasa, slama, trava). EU ob visokih cenah motornih goriv in čedalje večji energetski odvisnosti veliko stavi na biogoriva, ki naj bi skupaj z drugimi obnovljivimi viri energije do leta 2030 predstavljala 40 % energetske mešanice (Fit for 55; Proposal for amending Directive (EU) 2018/2001).

Raba biogoriv v prometu se je po rasti od leta 2006 začela zniževati leta 2014, ko je bilo ustavljeno subvencioniranje primešavanja biogoriv. Od leta 2017 so distributerji upravičeni do dodatka k ceni goriv zaradi primešavanja, poleg tega pa je bila sprejeta tudi nova uredba o OVE v prometu. Zaradi tega se je raba biogoriv v prometu začela povečevati. Izjema je leto 2020, ko so vidni vplivi ukrepov zaradi širjenja virusa SARS-CoV-2. V letu 2020 je delež OVE znašal 10,9 % in je presegel cilj za 0,9 odstotne točke. Biogoriva so k deležu OVE tega leta prispevala 94 %. Sama raba biogoriv je leta 2020 v rabi energije v cestnem in železniškem prometu brez UNP predstavljala slabih 6 %. Delež biogoriv iz žit je predstavljal 1,7 %, kar je znatno manj od mejnega deleža 7 %. Delež naprednih biogoriv (biogoriva dela A priloge uredbe) je znašal 1,0 %, delež biogoriv dela B priloge uredbe pa dobre 3 %. To pomeni, da je bil delež naprednih biogoriv leta 2020 že višji od cilja leta 2022 v višini 0,2 %, delež biogoriv dela B priloge uredbe pa je presegel dovoljeni delež po uredbi, ki velja od leta 2021 v višini 1,7 %, torej bo potrebno uporabo biogoriv dela B priloge uredbe nadomestiti z ostalimi biogoriv.

Uredbapoleg uvedbe bolj razčlenjene terminologije po vrstah biogoriv in dodatnih ciljev oz. omejitev po vrstah biogoriv uvaja tudi nov način izračuna energijskega deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju, ki velja od leta 2021 dalje. Spreminjajo se multiplikativni faktorji ter tudi način izračuna imenovalca.

Poleg biogoriv med alternativna goriva v prometu sodita tudi utekočinjen naftni plin (UNP) in zemeljski plin (ZP), ki pa sta prehodne narave. Poraba UNP-ja v sektorju prometa je v letu 2020 znašala 383 TJ, kar je predstavljalo 0,6 % celotne rabe energije v sektorju promet, medtem ko je poraba ZP-ja znašala 146 TJ oziroma 0,2 % celotne rabe energije v sektorju promet. Skoraj celotna količina ZP-ja se je porabila v obliki stisnjenega zemeljskega plina.

V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega) rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se lahko uporablja na domačih kmetijskih površinah pridelana in uvožena surovina.

Z oljno ogrščico je bilo v letu 2020 v Sloveniji posejanih 3306 ha kar je slabih 5 % več kot v letu 2016 (3156 ha) in 46 % manj kot v letu 2013, ko je bila posejana največja površina v obdobju med 2005 in 2020 (6131 ha).

V državah EU-27 se delež biogoriv v prometnem sektorju v zadnjem obdobju konstantno povečuje in se je s 4,7 % v letu 2016 povečal na 6,7 % v letu 2020. Največja sprememba je bila v Estoniji, kjer je bil delež biogoriv v prometnem sektorju še leta 2017 enak 0 %, do leta 2020 pa se je povečal na 6,9%. Najmanjši delež biogoriv v EU je na Hrvaškem, kjer je leta 2020 znašal le 3,4 % vendar se v zadnjih letih konstantno povečuje. Daleč največji delež biogoriv v prometnem sektorju ima Švedska z 21,0 %.


Cilji povzeti po:  Uredba o obnovljivih virih energije v prometu (Ur. l. št. 208/21, 93/22), DIREKTIVA (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in predlog prenovitve iste, Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt republike slovenije (NEPN)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Statistični urad Republike Slovenije zbira in na svoji spletni strani stat.si objavlja podatke o površinah posejanih z oljno ogrščico. Rabo biogoriv v gorivih v sektorju prometa pa tudi objavlja Statistični urad Republike Slovenije, zbira pa jih Ministrstvo za infrastrukturo. Podrobni podatki so objavljeni v datotekah SHARES, ki so dostopne na spletnih straneh EUROSTAT-(https://ec.europa.eu/eurostat/web/energy/data/shares)

Podatki o porabi UNP-ja in ZP-ja so pridobljeni iz energetske bilance SURS, ki je objavljena v SI-STAT.

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o površinah posejanih z oljno ogrščico so predstavljeni v ha, o proizvodnji biodizla pa v tonah. Potencialna količina proizvedenega biogoriva se izračuna na podlagi njihove energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega v prometu uporabljenega motornega bencina in dizelskega goriva.

Deleži biogoriv je izračunan z uporabo enakega imenovalca kot se uporablja za oceno deleža OVE v prometu.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatka

Pridelava poljščin

ha

SURS, spletna aplikacija SI-STAT

2005–2020

končna verzija: konec meseca marca

enkrat letno

25. 09. 2022

Da

Raba biogoriv v gorivih v sektorju transporta

toe

SURS, EUROSTAT

2006–2020

April za predpreteklo leto

enkrat letno

25. 09. 2022

Da

Opredelitev kazalca:

Relevantnost kazalca: 1
Točnost uporabljenih podatkov: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke na letni ravni zbira  Eurostat. Podatki se nanašajo na obdobje 2006-2020.

Metodologija obdelave podatkov:

Energetski delež biogoriv v celotni porabi goriva v prometu je izračunan kot količnik končne porabe energije biogoriv z imenovalcem, ki je uporabljen tudi za izračun deleža OVE v prometu.

Geografska pokritost: Podatki so prikazani za članice EU-27 ( Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska) ter Norveško.

Podatkovni viri

 

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatka

Delež biogoriva v celotni porabi goriva v sektorju transporta

%

Eurostat[1]

2016–2020

April za predpreteklo leto

enkrat letno

25. 09. 2022

Da

Opredelitev kazalca:

Relevantnost kazalca: 1
Točnost uporabljenih podatkov: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 


SLEDI NAM

TWITTER