KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Uvajanje biogoriv v Sloveniji in cilji na tem področju zaostajajo za referenčnimi vrednostmi iz Direktive EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu, ki znašajo 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010. Odmike od referenčnih vrednosti Slovenija argumentira z omejenimi možnostmi proizvodnje biogoriv. Tudi v EU so za povprečnim deležem uvedenih biogoriv, ki je manjši od 0,4 %, daleč od zastavljenih 2 % za leto 2005, vendar se stanje hitro spreminja z izvajanjem omenjene direktive na državni ravni.


Biogorivo je tekoče ali plinasto gorivo za pogon motornih vozil, izdelano iz biomase. Delež biogoriva se izračuna na podlagi njegove energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega bencina in dizla, uporabljenega v prometu.


Grafi

Slika PR13-1: Dinamika pridelave biodizla v Sloveniji
Viri:

MOP, 2005; MOP, 2006; MOP, 2007

Prikaži podatke
2005 2006 2007
površina posejana z oljno ogrščico ha 2260 2809 5358
proizvodnja biodizla iz lastnih surovin t 2500 1700 4913
proizvodnja biodizla iz lastnih in uvoženih surovin t 6000 8300 7300
Slika PR13-2: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji
Viri:

MOP, 2005; MOP, 2006; MOP, 2007

Prikaži podatke
2005 2006 2007
biodiezel količina (t) 5371 4642 14757
bioetanol količina (t) 0 272 1247
delež % 0.66 0.33 0.99
Slika PR13-3: Delež biogoriva v celotni porabi goriva v prometu v evropskih državah
Viri:

EEA, 2005

Prikaži podatke
Nemcija Francija Ceška Španija Avstrija Belgija EU-25
1994 % 0.04 0.22 0.09 0.09 0.05
2002 % 0.8 0.74 0.55 0.51 0.13 0.34

Cilji

Nacionalni program varstva okolja uvršča uvajanje biogoriv med ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in prevzema ciljne vrednosti Direktive EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (ReNPVO, 2006). Podrobneje opredeljuje cilje na tem področju Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Uradni list 103/2007), v skladu s katerim morajo distributerji dizelskega goriva za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da bo letna povprečna vsebnost na trg danih biogoriv v vseh gorivih za pogon motornih vozil enaka najmanj 2 % leta 2007, najmanj 3 % leta 2008, najmanj 4 % leta 2009, najmanj 5 % leta 2010, najmanj 5,5 % leta 2011, najmanj 6 % leta 2012, najmanj 6,5 % leta 2013, najmanj 7 % leta 2014 in najmanj 7,5 % leta 2015.


Evropski parlament in Svet EU sta leta 2003 sprejela Direktivo o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (2003/30/ES), ki uvaja ukrepe za take spodbude, da se nadomesti uporaba dizelskega goriva in bencina v prometu. Gre za pomemben prispevek k uresničevanju ciljev izboljšanja zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in k ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Direktiva zahteva od držav članic EU, da zagotovijo najmanjši delež rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen pri dajanju goriv na trg določijo za svoja območja državne ciljne vrednosti deležev biogoriv. Za države članice EU so določene tudi referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti deležev biogoriv v prometu, in sicer: 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010.

Kljub precej obetavnim napovedim o pozitivnih učinkih biogoriv, se v zadnjem obdobju povečuje dvom o njihovi uporabi. Zlasti je sporna proizvodnja in uporaba prve generacije biogoriv (agrogoriva), ki naj bi imela negativne učinke na biodiverziteto, varstvo voda in prsti, globalne spremembe rabe tal, zviševanje cen hrane itd. Pozornost se zato počasi preusmerja na drugo generacijo biogoriv (odpadki, ostanki rastlin, kot so lesna biomasa, slama, trava ipd.), ki pa je zaenkrat še slabo raziskana, proizvodnja pa precej draga. EU ob visokih cenah motornih goriv in čedalje večji energetski odvisnosti veliko stavi na biogoriva, ki naj bi po novih, vendar še ne sprejetih, smernicah do leta 2020 predstavljala 10 % energetske mešanice (EEA, 2008).

Direktiva EU vnaša pomembne spremembe glede alternativnih goriv v Sloveniji, saj je pripeljala do sprejetja zakonodajne podlage in finančnih spodbud, ki so dobra osnova za izvedbo ukrepov za spodbujanje rabe takih goriv:
- Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, katerega revizijo je Vlada Republike Slovenije sprejela v letu 2006, in je izhodiščni programski dokument Republike Slovenije uvajanja ukrepov spodbujanja rabe biogoriv v prometu(MOP, 2006).
- Zakon o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/98, zadnja sprememba št. 02/2007), ki določa, da je biogorivo izključeno iz sistema trošarinskega nadzora in plačila trošarinskih dajatev, če je uporabljeno kot pogonsko gorivo v čisti obliki. Če pa se meša s fosilnimi gorivi, je oprostitev plačila trošarine mogoče uveljavljati do največ 5 %.
- Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Uradni list 103/2007), ki v skladu z direktivo 2003/30/ES določa: vrste biogoriv, ki se uporabljajo v prometu, in deleže letnih količin biogoriv, ki so dana na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil. V skladu z določbami 5. in 6. člena te uredbe morajo distributerji goriv za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da je letna povprečna vsebnost biogoriv v vseh gorivih, ki so dana na območju Slovenije v promet za pogon motornih vozil, enaka v letu: 2007 najmanj 2 %, 2008 najmanj 3 %, 2009 najmanj 4 %, 2010 najmanj 5 %, 2011 najmanj 5,5 %, 2012 najmanj 6 %, 2013 najmanj 6,5 %, 2014 najmanj 7 % in 2015 najmanj 7,5 %.

Predvideni deleži porabe biogoriv ne dosegajo referenčnih deležev iz navedene direktive, ker v Sloveniji ni rafinerij za proizvodnjo motornega bencina in se tudi ne izdeluje biogoriv, primernih za mešanje z motornim gorivom. Biogoriva so se v Republiki Sloveniji poskusno vmešavala v dizelsko gorivo, namenjeno pogonu motornih vozil v cestnem prometu, že v letu 2004. Primešani biodizel v dizelska goriva je bil delno uvožen iz tretjih držav oziroma pridobljen v drugih državah članicah EU delno pa proizveden v slovenskih obratih za proizvodnjo rastlinskih olj (MOP, 2005).

V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega) rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se bo uporabljala na domačih kmetijskih površinah pridelana in uvožena surovina. V prihodnosti bo večina načrtovane proizvodnje biodizla temeljila na uvoženih surovinah, saj naj bi bilo ocenah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000 ha površin primernih za pridelavo oljne ogrščice (MOP, 2007).


Metodologija

Seznam uporabljenih virov

- EEA, 2005: Use of cleaner and alternative fuels (CSI 037) – May 2005 Assessment. Indicator fact sheet. European Environment Agency. (14. 8. 2006)

- EEA, 2008: Climate for a transport change. TERM 2007: indicators tracking transport and environment in the European Union

- MOP, 2005: Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji – Poročilo. Pregled podatkov za Republiko Slovenijo v skladu s prvim odstavkom 4. člena Direktive 2003/30/ES za poročevalsko leto 2005. September, 2005. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor

- MOP, 2006: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Ministrstvo za okolje in prostor. (6. 8. 2008)

- MOP, 2007: Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2006. (14. 8. 2008)

- MOP, 2008: Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2007. (14. 8. 2008)

- ReNPVO, 2006: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012. (Uradni list RS, št. 2/2006)