KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Uvajanje biogoriv v Sloveniji in cilji na tem področju zaostajajo za referenčnimi vrednostmi iz Direktive EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu. Odmike od referenčnih vrednosti se v Sloveniji argumentira z omejenimi možnostmi proizvodnje biogoriv, z nesorazmerji med cenami mineralnih goriv in biogoriv in s tem z nestimulativnimi tržnimi razmerami, ki ne spodbujajo potrošnikov/končnih uporabnikov k uporabi biogoriv.


Kazalec prikazuje dinamiko pridelave biodizla in rabo biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu med leti 2005 in 2013 v Sloveniji ter energetski delež biogoriva v celotni porabi goriva v prometu v letih 2010 in 2011 v evropskih državah.

Pod pojmom biogorivo razumemo tekoče ali plinasto gorivo za pogon motornih vozil, izdelano iz biomase. 


Grafi

Slika PR13-1: Dinamika pridelave biodizla v Sloveniji, 2005-2013
Viri: 

Poročilo Vlade RS, 2005-2013. Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv, celotna prodaja goriva za uporabo v prometu in delež biogoriv, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. 

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
površina posejana z oljno ogrščico ha 2260 2809 5358 4442 4424 5303 4770 5141 6131
proizvodnja biodizla iz lastnih surovin t 1784 1664 4913 3650 3282 5174 4650 5564 0
proizvodnja biodizla iz lastnih in uvoženih surovin t 6000 8300 7300 7300 7252 20561 649 1059 2
Slika PR13-2: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji, 2005-2013
Viri: 

Poročilo Vlade RS, 2005-2013. Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv, celotna prodaja goriva za uporabo v prometu in delež biogoriv, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. 

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
biodizel v dizlu količina (t) 5371 4642 14757 24814 29288 44841 35012 51341 56446
čisti biodizel količina (t) 437 2388 2627 768 1092 1662
bioetanol v bencinu količina (t) 272 1247 3706 2882 4506 5805 8203 8664
masni delež % 1 0 1 1 2 3 2 3 4
Slika PR13-3: Energetski delež biogoriva v celotni porabi goriva v prometu v evropskih državah v letih 2010 in 2011
Viri: 

EEA, CSI 037/TERM 31 - Use of cleaner and alternative fuels, 2013

*Opomba k sliki PR13-3: Podatki za Belgijo so le ocena.

Prikaži podatke
Estonija Malta Norveška Islandija Danska Latvija Bolgarija Švica Turčija Grčija
1995 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2000 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2008 % 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1
2009 % 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0
2010 % 2 0 0 0 0 3 0 0 0 0
Slovenija * Belgija Irska Luksemburg Španija Finska Češka Velika Britanija Italija Ciper
1995 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2000 % 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0
2008 % 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2
2009 % 2 0 2 0 4 0 3 2 3 0
2010 % 3 0 0 0 4 0 0 3 0 0
Portugalska Romunija Nizozemska EEA EU-27 Poljska EU-15 Madžarska Litva Švedska
1995 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2000 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2008 % 2 2 3 3 3 3 3 4 4 5
2009 % 4 4 4 0 0 5 0 4 6 0
2010 % 0 0 4 0 0 0 0 0 4 0
Francija Avstrija Nemčija Slovaška
1995 % 0 0 0 0
2000 % 1 0 0 0
2008 % 6 6 6 7
2009 % 6 7 6 3
2010 % 0 7 6 4

Cilji

V skladu z Direktivo 2009/28/EC o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi je potrebno do leta 2020 zagotoviti 10 % delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa.

Distributerji dizelskega goriva za pogon motornih vozil v prometu morajo zagotoviti, da bo letna povprečna vsebnost na trg danih biogoriv v vseh gorivih za pogon motornih vozil enaka (Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur.l.RS, št. 103/07, 92/2010, 74/2011):

  • najmanj 2 % leta 2007,
  • najmanj 3 % leta 2008,
  • najmanj 4 % leta 2009,
  • najmanj 5 % leta 2010,
  • najmanj 5,5 % leta 2011,
  • najmanj 6 % leta 2012,
  • najmanj 6,5 % leta 2013,
  • najmanj 7 % leta 2014 in
  • najmanj 7,5 % leta 2015. 

Evropski parlament in Svet EU sta leta 2003 sprejela Direktiva EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (2003/30/ES).Direktiva uvaja spodbude, ki nadomeščajo uporabo dizelskega goriva in bencina v prometu. Gre za pomemben prispevek k uresničevanju ciljev izboljšanja zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in k ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Direktiva zahteva od držav članic EU, da zagotovijo najmanjši delež rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen zagotovijo predpisan tržni delež biogoriv. Za države članice EU so določene tudi referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti deležev biogoriv v prometu, in sicer: 2 % do konca 2005 in 6,5 % do konca 2013 oziroma 7,5 % do konca leta 2015.

Kljub precej obetavnim napovedim o pozitivnih učinkih biogoriv, se v zadnjem obdobju povečuje dvom o njihovi uporabi. Zlasti je sporna proizvodnja in uporaba prve generacije biogoriv (agrogoriva), ki naj bi imela negativne učinke na biotsko raznovrstnost, varstvo voda in prsti, globalne spremembe rabe tal, zviševanje cen hrane. Pozornost se zato počasi preusmerja na drugo generacijo biogoriv (odpadki, ostanki rastlin, kot so lesna biomasa, slama, trava), ki pa  zaenkrat še ni dovolj raziskana, proizvodnja na osnovi obstoječe tehnologije pa precej draga (EEA, 2008). EU ob visokih cenah motornih goriv in čedalje večji energetski odvisnosti veliko stavi na biogoriva, ki naj bi skupaj z drugimi obnovljivimi viri energije do leta 2020 predstavljala 10 % energetske mešanice (EEA, 2009; Renewable Energy Directive 2009/28/EC).

Direktiva EU 2003/30/ES vnaša pomembne spremembe glede alternativnih goriv v Sloveniji, saj je pripeljala do sprejetja zakonodajne podlage in finančnih spodbud, ki so dobra osnova za izvedbo ukrepov za spodbujanje rabe takih goriv:

  • Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, katerega zadnjo novelacijo je Vlada RS sprejela v letu 2009, in je izhodiščni programski dokument uvajanja ukrepov spodbujanja rabe biogoriv v prometu (MOP, 2011).
  • Zakon o trošarinah (Ur. l. RS, št. 02/07), ki določa, da je biogorivo izključeno iz sistema trošarinskega nadzora in plačila trošarinskih dajatev, če je uporabljeno kot pogonsko gorivo v čisti obliki. Če pa se meša s fosilnimi gorivi, je oprostitev plačila trošarine mogoče uveljavljati do največ 5 %.Žal pa je vlada RS to olajšavo ukinila maja 2014.
  • Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. l. RS, št. 103/07), ki v skladu z evropsko direktivo št. 2003/30/ES določa: vrste biogoriv, ki se uporabljajo kot biogoriva v prometu, in deleže letnih količin biogoriv, ki so dana na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil. V skladu z določbami 5. in 6. člena te uredbe morajo distributerji goriv za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da je letna povprečna vsebnost biogoriv v vseh gorivih, ki so dana na območju Slovenije v promet za pogon motornih vozil, enaka v letu: 2007 najmanj 2 %, 2008 najmanj 3 %, 2009 najmanj 4 %, 2010 najmanj 5 %, 2011 najmanj 5,5 %, 2012 najmanj 6 %, 2013 najmanj 6,5 %, 2014 najmanj 7 % in 2015 najmanj 7,5 %.

V letu 2015 bo Vlada RS sprejela novo uredbo o rabi biogoriv v cestnem prometu, ki temelji na novih osnovah oziroma je usklajena z Direktivo Evropske skupnosti 2009/28/ES in na njeni osnovi sprejetim Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije do leta 2020. Nova uredba bo začela veljati s 1. januarjem 2016.

Predvideni deleži porabe biogoriv niso dosegli referenčnih deležev iz direktive 2003/30/ES, ker v Sloveniji ni rafinerij za proizvodnjo motornega bencina in ker se tudi ne izdeluje dovolj biogoriv, ki bi bila tržno atraktivna ter primerna za mešanje z motornim gorivom. Biogoriva so se v Republiki Sloveniji poskusno vmešavala v dizelsko gorivo namenjeno pogonu motornih vozil v cestnem prometu že v letu 2004. Primešani biodizel v dizelska goriva je bil delno uvožen iz tretjih držav oziroma pridobljen v drugih državah članicah EU, delno pa proizveden v slovenskih obratih za proizvodnjo rastlinskih olj (MKO, 2012). Od julija 2005 so na dveh mestnih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) preizkušali mešanico fosilnega dizla (80 %) in biodizla (20 %), vendar so zaradi težav pri skladiščenju goriva že v letu 2006 prešli na uporabo 100 % biodizla, ki jo je uporabljalo do 20 avtobusov. Marca 2009 je LPP ukinil uporabo čistega biodizla na vseh avtobusih zaradi njihove neekonomičnosti (MOP, 2011a). V letu 2011 je LPP vključil v mestni promet 20 novih avtobusov, ki jih poganja plin metan, s čimer je znatno prispeval k zmanjšanju izpustov nekaterih onesnaževal zraka, predvsem finih delcev v izpušnih plinih (MKO, 2013). V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega) rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se bo uporabljala na domačih kmetijskih površinah pridelana in uvožena surovina. V prihodnosti bo večina načrtovane proizvodnje biodizla temeljila na uvoženih surovinah, saj naj bi bilo po ocenah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000 ha površin primernih za pridelavo oljne ogrščice (MOP, 2011).

Z oljno ogrščico je bilo v letu 2010 v Sloveniji posejanih skoraj 3-krat več površin kot v letu 2005. Leta 2010 je bila posejana na 6,464 ha, kar je ob pridelku 15.518 ton omogočilo proizvodnjo dobrih 5.000 ton biodizla. Biodizel je proizvajal le en registrirani proizvajalec, ki je proizvedel 20.561 ton biodizla iz oljne ogrščice, pridelane na kmetijskih površinah v Sloveniji, poleg tega pa je bila uporabljena še uvožena surovina. V zadnjih letih je proizvodnja biodizla v RS nesorazmerno majhna glede na proizvodne kapacitete, za kar proizvajalci krivijo tržne/cenovne razmere na področju mineralnih/fosilnih goriv in biogoriv.

Biodizel, primešan dizelskemu gorivu in namenjen pogonu motornih vozil v cestnem prometu, se je v Sloveniji poskusno uporabljal že v letu 2004, njegov delež v fosilnem dizlu kot tudi delež drugih biogoriv (npr. bioetanola) se je postopno povečeval. Delež biogoriv, danih na trg v Sloveniji, se v povprečju povečuje, vendar se predpisane kvote še ne dosegajo. V letu 2010 je bila večina biogoriva prodana kot mešanica biodizla in dizla, pri čemer vsebnost biodizla ni presegla 5 %. V letu 2012 je bila vsebnost biodizla v prodanem dizelskem gorivu 3,66 % m/m, bioetanola v motornem bencinu pa 1,39 % m/m (MKO, 2013). Poraba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji v letu 2013: biodizel v dizlu 56446 t, čisti biodizel 1662 t, bioetanol v bencinu 8664 t.

Tudi v državah EU-28 je bil v letu 2011 delež biogoriv v prometnem sektorju precej nizek, saj je znašal le 3,8 %. V zadnjih letih se je sicer ta delež močno povečal, vendar so bile skoraj vse države (z izjemo Slovaške, Nemčije, Avstrije in Francije) leta 2008 od cilja za leto 2010 (5,75 %) še zelo oddaljene. (EEA, 2011).

Konec leta 2009 se je v Sloveniji začela poskusna proizvodnja biodizla v novem obratu z letno proizvodno zmogljivostjo okoli 50.000 ton. To pomeni spodbudo za proizvodnjo rastlin primernih za proizvodnjo biodizla. Omenjeni obrat je kratkoročno načrtoval proizvodnjo 25.000 ton biodizla letno. Kot surovina bi še naprej služila uvožena olja, odpadna jedilna olja in maščobe živalskega porekla, v manjši meri pa tudi doma pridelana semena (predvsem oljne ogrščice). Kot je že omenjeno, pa se pričakovanja o proizvodnji biodizla v Sloveniji niso uresničila. 


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Uredbio pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur.l.RS, št. 103/07, 92/2010, 74/2011), DirektiviEU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (2003/30/ES), Direktivi 2009/28/EC o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi  in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES
Izvorna baza podatkov oz. vir:  Poročilo Vlade RS, Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv, celotna prodaja goriva za uporabo v prometu in delež biogoriv, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Skrbnik podatkov: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje  zbira podatke o dinamiki pridelave biodizla in rabi biogoriv v transportnem sektorju od registriranih proizvajalcev, distributerjev oziroma pooblaščenih izvajalcev monitoringa količin in kakovosti goriv o dajanju tekočih goriv in biogoriv v promet v Republiki Sloveniji ter jih letno objavlja v publikaciji Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o površinah posejanih z oljno ogrščico so predstavljeni v ha o proizvodnji biodizla pa v tonah. Potencialna količina proizvedenega biogoriva se izračuna na podlagi njihove energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega v prometu uporabljenega motornega bencina in dizelskega goriva.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o proizvodnji biodizla so ponekod samo ocenjeni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki o proizvodnji biodizla so zaradi ocen malo manj zanesljivi, medtem ko podatki o rabi biogoriv veljajo za točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Leta 2004 se je začelo poskusno uvajanje biogoriv v prometu. Podatki prikazujejo stanje od leta 2005 dalje, ko je njihova proizvodnja in poraba postala bolj množična.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatki o proizvodnji biodizla so delno ocenjeni)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Evropska agencija za okolje, kazalci okolja,CSI 037/TERM 031 - Use of cleaner and alternative fuels
Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke na letni ravni zbira  Eurostat. Podatki se nanašajo na leti 2010 in 2011  
Metodologija obdelave podatkov: Energetski delež biogoriv v celotni porabi goriva v prometu je izračunan kot količnik končne porabe energije biogoriv s končno porabo energije dizelskega goriva, bencina in biogoriv po formuli (biogoriva) * 100 / (dizel + bencin + biogoriva).
Geografska pokritost: Podatki so prikazani za članice EU-28 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo) ter Norveško, Švico in Turčijo.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so harmonizirani na EU ravni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki štejejo za dokaj točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (podatki prikazujejo stanje le za leti 2010 in 2011)
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

  1. Direktiva EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu(2003/30/ES).
  2. EEA, 2008. Climate for a transport change. TERM 2007: indicators tracking transport and environment in the European Union. European Environment Agency.
    EEA, 2009. Transport at a crossroads. TERM 2008: indicators tracking transport and environment in the European Union. European Environment Agency.
  3. EEA, 2011. Laying the foundations for greener transport. TERM 2011: transport indicators tracking progress towards environmental targets in Europe. European Environment Agency.
    EEA, CSI 037 - Use of cleaner and alternative fuels.
  4. MOP, 2006. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
  5. MOP, 2006a. Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2005, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
  6. MOP, 2007. Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2006, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
  7. MOP, 2008. Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2007, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
  8. MOP, 2009. Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2008, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
  9. MOP, 2010. Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv, celotna prodaja goriva za uporabo v prometu in delež biogoriv – Poročilo za leto 2009, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
  10. MOP, 2011. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
  11. MOP, 2011a. Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv, celotna prodaja goriva za uporabo v prometu in delež biogoriv – Poročilo za leto 2010, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
  12. MKO, 2012. Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv, celotna prodaja goriva za uporabo v prometu in delež biogoriv – Poročilo za leto 2011, Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
  13. MKO, 2013. Ukrepi za spodbujanje uporabe biogoriv, celotna prodaja goriva za uporabo v prometu in delež biogoriv – Poročilo za leto 2012, Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
  14. Renewable Energy Directive 2009/28/EC
  15. Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil(Ur.l.RS, št. 103/07, 92/2010, 74/2011).
  16. Zakon o trošarinah (Ur.l.RS, št.02/07).

TWITTER