KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti TGP na enoto prirejenega mleka kažejo po letu 2013 jasen in ugoden trend zmanjševanja. Ciljna vrednost za leto 2022 (< 0,704 kg CO2 ekv na kg mleka) je bila dosežena. Pri prireji govejega mesa je trend intenzivnosti izpustov po letu 2014 ugoden, a nekoliko premalo intenziven. Doseganja cilja še ni mogoče komentirati, saj je bil kazalec, vključno s predlogom ciljnih vrednosti za obdobje 2022–2030, pripravljen šele v letu 2023.


Kazalec »intenzivnost izpustov TGP pri prireji mleka in govejega mesa« opisuje gibanja izpustov toplogrednih plinov pri prireji mleka in govejega mesa, s tem, da so izpusti izraženi na enoto prirejenega mleka ali mesa, izraženega v masi klavnih trupov. Gre za izpuste metana, ki se sprosti iz prebavil in med skladiščenjem gnoja, za izpuste didušikovega oksida iz skladišč za živinska gnojila in za posredne izpuste didušikovega oksida zaradi uhajanja dušikovih spojin (predvsem amonijaka) iz hlevov in gnojišč v zrak. Zmanjševanje izpustov na tem področju je predvsem posledica izboljšanja učinkovitosti reje, deloma pa tudi posledica izboljšanih načinov reje. Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju izpustov na tem področju tako prek ukrepov Programa razvoja podeželja (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP) idr.) kot tudi s financiranjem Skupnega temeljnega rejskega programa za pasme goved in Javne službe kmetijskega svetovanja. Kazalec za prirejo mleka je definiran kot razmerje med izpusti TGP pri reji molznic in količino prirejenega mleka, kazalec za prirejo govejega mesa pa kot razmerje med izpusti TGP pri reji govejih pitancev in količino prirejenega govejega mesa, izraženega v masi klavnih trupov.


Grafi

Slika PO13-1: Intenzivnost izpustov TGP pri prireji mleka v letih 2005 do 2022 v primerjavi s ciljno vrednostjo kazalca (Vir: KIS)
Prikaži podatke
Dejanske vrednosti kazalca [kg CO2 ekv/kg mleka] Ciljne vrednosti kazalca [kg CO2 ekv/kg mleka]
2005 0,78
2006 0,76
2007 0,76
2008 0,76
2009 0,78
2010 0,79
2011 0,79
2012 0,78
2013 0,80
2014 0,77
2015 0,78
2016 0,75
2017 0,76
2018 0,74
2019 0,74
2020 0,73
2021 0,73
2022 0,70 0,70
2023 0,70
2024 0,70
2025 0,70
2026 0,69
2027 0,69
2028 0,69
2029 0,69
2030 0,68
Slika PO13-2: Intenzivnost izpustov TGP pri prireji govejega mesa v letih 2005 do 2022 v primerjavi s ciljno vrednostjo kazalca (Vir: KIS)
Prikaži podatke
Dejanske vrednosti kazalca [kg CO2 ekv/kg mesa] Ciljne vrednosti kazalca [kg CO2 ekv/kg mesa]
2005 9,62
2006 9,69
2007 9,55
2008 9,74
2009 9,93
2010 9,94
2011 9,71
2012 9,68
2013 9,87
2014 9,98
2015 9,96
2016 9,86
2017 9,88
2018 9,60
2019 9,64
2020 9,71
2021 9,66
2022 9,67 9,65
2023 9,61
2024 9,57
2025 9,53
2026 9,49
2027 9,45
2028 9,41
2029 9,37
2030 9,32

Cilji

Ciljna vrednost*1 izpustov TGP na enoto prirejenega mleka za leto 2020 je 0,772 kg CO2 ekv/kg mleka. Ciljne vrednosti po letu 2020 formalno niso določene, zato v kazalcu prikazujemo vrednosti, ki izhajajo iz scenarija z obstoječimi ukrepi, ki je bil v letu 2023 pripravljen za potrebe posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) (0,683 kg CO2 ekv na kg mleka v letu 2030). Kazalec intenzivnost izpustov TGP pri prireji govejega mesa je bil v letu 2023 pripravljen prvič. Ciljne vrednosti formalno niso določene, zato prikazujemo vrednosti, ki izhajajo iz scenarija z obstoječimi ukrepi, ki je bil v letu 2023 pripravljen za potrebe posodobitve NEPN (9,325 kg CO2 ekv na kg mesa v letu 2030)

Opomba:

*1   Ciljna vrednost iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030 je bila leta 2015 prilagojena novi metodiki za vodenje evidenc TGP (0,771, prej 0,824 kg CO2 ekv/kg mleka). Zaradi posodobitev metodike za oceno izpustov je bila ciljna vrednost ponovno prilagojena v letih 2020 (0,786 kg CO2 ekv/kg mleka) in 2021 (0,772 kg CO2 ekv/kg mleka) in 2023 (0,709 kg CO2 ekv/kg mleka).

 


V Sloveniji je bilo v letu 2022 z rejo krav molznic povezanih 25,8 %, z rejo govejih pitancev pa 14,9 % vseh izpustov TGP iz kmetijstva. Izpusti na enoto prirejenega mleka ali mesa so odvisni od učinkovitosti reje. S povečanjem prireje mleka ali mesa na krmni dan se zmanjša delež energije, ki jo živali porabijo za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij, zmanjšajo pa se tudi s tem povezani izpusti metana iz prebavil in količina dušika, ki ga živali izločijo z blatom in sečem. Kmetje prispevajo k boljši učinkovitosti reje s selekcijo, t.j. z odbiro učinkovitejših živali in prenosom te lastnosti na naslednje generacije. Na učinkovitost reje vplivajo tudi rejske razmere, vključno z oskrbo živali z vsemi potrebnimi hranili. Na učinkovitost reje vplivajo tudi dejavniki, na katere človek nima neposrednega vpliva, kot so razmere za pridelovanje krme. Posredno na vrednost kazalca vplivajo tudi razmere na svetovnem trgu žit in razmere na lokalnem (t.j. evropskem) trgu mleka in mesa. Zmanjševanje izpustov TGP na račun povečevanja učinkovitosti reje ima biološke meje. Velik potencial za zmanjšanje izpustov imajo predvsem kmetije, na katerih trenutno oskrba živali ni optimalna.

V zadnjih desetletjih so se izpusti TGP na enoto prirejenega mleka zelo zmanjšali. Za obdobje po letu 1990 je bilo značilno hitro zmanjševanje izpustov (od 1,214 kg v letu 1990 na 0,757 kg ekv CO2 na kg mleka v letu 2006 (podatki za to obdobje niso grafično prikazani)). Med letoma 2006 in 2013 se je intenzivnost izpustov ponovno povečevala. V zadnjem obdobju (po letu 2013) se kaže jasen trend zmanjševanja (intenzivnost izpustov se je zmanjšala za 12,7 %). V letu 2022 je bila ciljna vrednost (< 0,704 kg CO2 ekv na kg mleka) dosežena.

Intenzivnost izpustov pri prireji govejega mesa se je med letoma 2005 in 2014 nekoliko povečala. Trend po letu 2014 je ugoden, a nekoliko premalo intenziven. Intenzivnost izpustov se je v tem obdobju zmanjšala za 2,4 %. Doseganja cilja še ni mogoče komentirati, saj so bile ciljne vrednosti za obdobje 2022–2030 določene šele v letu 2023, za izhodišče pa je bilo privzeto povprečje obdobja 2016–2020.

Premalo intenziven trend zmanjševanja intenzivnosti izpustov pri prireji govejega mesa je med drugim tudi posledica nerealizirane aktivnosti »analiza krme in računanje krmnih obrokov za govedo in/ali drobnico« iz prvotnega predloga ukrepa KOPOP Programa razvoja podeželja 2014−2020 (izvajanje tega programa se je podaljšalo do leta 2022). Z letom 2023 so se začele izvajati intervencije Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ki vključujejo tudi spodbude za optimiranje krmljenja goved. Gre za aktivnosti, ki zmanjšujejo intenzivnost izpustov metana iz prebavil. Hitrejši napredek na področju intenzivnosti izpustov TGP pri prireji govejega mesa omejujejo tudi naravne razmere (velik delež zemljišč v območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje) in prizadevanja na področju ohranjanja biodiverzitete (npr. ukrepi, ki zahtevajo pozno košnjo trajnih travnikov).


Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP). Ob posodobitvah metodike za oceno izpustov TGP se je posodabljala (prilagajala) tudi ciljna vrednost. Ciljne vrednosti za obdobje po letu 2020 formalno niso določene, zato smo privzeli vrednosti, ki izhajajo iz scenarija z obstoječimi ukrepi, ki je bil v letu 2023 pripravljen za potrebe posodobitve NEPN.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o izpustih TGP na kg prirejenega mleka se pripravijo na zahtevo. Izračunani so na podlagi vmesnih podatkov pri pripravi nacionalnih poročil o izpustih toplogrednih plinov*2 in jih vodi ARSO, izračuni pa so pripravljeni na KIS.

Metodologija obdelave podatkov:

Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • Izpusti metana iz prebavil krav molznic, izpusti metana pri skladiščenju blata in seča, ki ju izločijo molznice, izpusti didušikovega oksida med skladiščenjem blata in seča, ki ju izločijo molznice, izpusti didušikovega oksida, ki se sprostijo zaradi paše krav molznic, izpusti didušikovega oksida zaradi gnojenja z živinskimi gnojili, ki so jih prispevale molznice, posredni izpusti didušikovega oksida zaradi uhajanja dušikovih spojin v zrak (NH3 in NOX) in posredni izpusti didušikovega oksida zaradi uhajanja dušikovih spojin v vode (predvsem nitrati) (vse v kt CO2 ekv na leto);
  • prireja mleka v Sloveniji (1.000 kg) je skupna količina v Sloveniji prirejenega mleka po podatkih SURS. Podatki so objavljeni pod rubriko »Prireja mleka in jajc« pod naslovom »Namolzeno kravje mleko - skupaj«. Objavljeni podatki so podani v tisočih litrov in jih je treba za namene priprave tega kazalca preračunati v kg. Pri tem se uporabi faktor 1,03;
  • letna količina prirejenega mesa govejih pitancev se oceni na podlagi števila živali in neto dnevnega prirasta pitancev, kot ga na podlagi v slovenskih klavnicah zaklanih pitancev poroča KIS (publikacije Pregled zakola in klavne kakovosti goveda v Sloveniji).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti CH4, ki nastanejo zaradi reje krav molznic

Gg

Kmetijski inštitut Slovenije

(https://www.kis.si);

Evropska okoljska agencija (http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/)

20052022

februarja za predpreteklo leto

enkrat letno

10. 11. 2023

da

Izpusti N2O, ki nastanejo zaradi reje krav molznic

Gg

Kmetijski inštitut Slovenije

(https://www.kis.si);

Evropska okoljska agencija (http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/)

 

20052022

februarja za predpreteklo leto

enkrat letno

10. 11. 2023

da

Namolzeno kravje mleko

1.000 kg

SURS

20052022

decembra za preteklo leto

enkrat letno

03. 11. 2023

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opomba:

*2   Slovenia’s National Inventory Report 2023. Submission under the Regulation 525/2013/EC Repealing Decision 280/2004/EC. ARSO, Ljubljana, 2023.

Datum zajema podatkov