KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu. V obdobju od 2014 do 2019 je bilo v Sloveniji prijavljenih 528 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni, kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (201), sledijo kapljični izbruhi (147) in izbruhi povzročeni s hrano (20). V letu 2019 je bil prijavljen izbruh monofazne S. Typhimurium, ki je zajel več zdravstvenih regij. V izbruhu izvor okužbe ni bil ugotovljen.


Kazalec predstavlja število prejetih prijav izbruhov okužb s hrano v Sloveniji in izbranih državah EU.

Okužbe s hrano so opredeljene kot bolezni, ki jo povzročijo bodisi mikroorganizmi ali toksini in vstopijo v telo z zaužitjem hrane (živil). (ICD-10, A00 do A08).

Hrana (ali živilo) je vsaka snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje. Ta opredelitev vključuje tudi pitno vodo ter  zajema posamezne sestavine živila in tudi sestavljene obroke (Uredba (ES) št. 178/2002).

Izbruh okužb s hrano pomeni pojav dveh ali več primerov iste bolezni in / ali okužbe ali stanje, v katerem opaženo število primerov pri ljudeh presega pričakovano število in pri katerem so primeri vezani ali verjetno vezani na  isto hrano (živilo) kot nosilec okužbe (Direktiva 2003/99/ES).

Pogosto se namesto izbruha uporablja izraz epidemija, ki v bistvu pomeni isto, le da ima izraz bolj resno konotacijo, zato se  redkeje  uporablja z namenom, da se v javnosti  prepreči  negativen odziv.


Grafi

Slika ZD19-1: Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po mestu nastanka in skupaj, Slovenija, 2014–2019
Viri:

Baza podatkov Survival, NIJZ, 2014–2019 (29. 11. 2020)

Prikaži podatke
Obrat javne prehrane [Št. prijavljenih izbruhov] Gostinski obrat, hotel [Št. prijavljenih izbruhov] Gospodinjstvo [Št. prijavljenih izbruhov] Bolnišnica, dom starejših občanov, zdravilišče, vrtci, šola, drugo [Št. prijavljenih izbruhov]
2014 0 3 1 4
2015 0 0 0 2
2016 0 5 1 1
2017 1 1 0 0
2018 0 0 0 0
2019 0 0 0 1
Slika ZD19-2: Prijavljeni izbruhi okužb z hrano, EU-28, 2013–2017
Viri:

EFSA Journal, 2013-2017 (29. 11. 2020)

Prikaži podatke
2012 2013 2014 2015 2016 2017
Avstrija 122 133 96 78 80 69
Belgija 327 311 370 352 378 304
Bulgarija 2 0 14 6 17 20
Hrvaška 0 60 44 56 48 57
Ciper 0 0 0 3 4 0
Češka 23 19 37 28 30 29
Danska 85 69 57 37 49 62
Estonija 17 14 6 6 6 9
Finska 45 43 41 43 59 39
Francija 1279 1221 1364 1429 1452 1378
Nemčija 393 408 430 384 397 389
Grčija 32 24 4 9 7 6
Madžarska 115 119 37 52 76 40
Irska 38 25 20 29 27 24
Italija 20 0 1 37 91 99
Latvija 477 598 491 98 49 22
Litva 93 115 247 28 27 49
Luksemburg 0 0 0 1 3 2
Malta 35 6 22 0 39 37
Nizozemska 273 291 207 406 594 665
Poljska 490 446 382 423 472 485
Portugalska 7 18 25 20 24 18
Romunija 10 20 27 21 19 12
Slovaška 731 458 465 425 452 462
Slovenija 10 4 8 5 8 2
Španija 447 424 434 0 0 415
Švedska 232 286 352 333 329 344
Velika Britanija 60 84 70 53 49 41
Slika ZD19-3: Izbruhi povzročeni z živili, z močnimi in šibkimi dokazi, po povzročiteljih, EU, 2016
Viri:

EFSA; The European Union summary report on trends and sources of zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks in 2016 (29. 11. 2020)

Prikaži podatke
Povzročitelji izbruhov Dokazi močnih izbruhov Dokazi šibkih izbruhov
Trichinella 3 2
Cryptosporidium 2 4
Paraziti drugi kot Trichinella, Cryptosporidium, Anisakis/.. 0 7
Yersinia 1 7
Vibrio 1 7
Hepatitis A 1 15
C.botulinum 8 10
Drugi bakterijski povzročitelji 4 26
Shiga-toxin, ki proizvaja E.coli (STEC) 9 33
Virusi, različni od Calicivirus, Hepatitis A/Unspecifed 10 65
Drugi povzročitelji 28 78
Calicivirus vključno z norovirusi (norwalk-likevirus) 94 285
Campylobacter 24 437
Drugi bakterijski toksini, izključen C. botulinum 105 725
Salmonella 215 852
Neznano 18 1482

Cilji

  • Spremljanje in ocena različnih kategorij živil kot možnih virov prenosa povzročiteljev,
  • identifikacija dejavnikov tveganja, ki prispevajo k nastanku izbruhov, povzročenih s hrano,
  • ocena trendov glede na število in velikost izbruhov in delež izbruhov, povezanih z različnimi povzročitelji,
  • ocena resnosti obolenja glede na število hospitaliziranih in umrlih v izbruhu,
  • na podlagi zbranih podatkov obveščati splošno in strokovno javnost z namenom zmanjševanja števila okužb s hrano.

Poleg navedenih ciljev, želimo v skladu z Direktivo 2003/99 / ES, ki opredeljuje spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz, izboljšati obravnavo izbruhov povzročenih s hrano, izboljšati kvaliteto poročanja o izbruhih, ter izboljšati sodelovanje in medsebojno obveščanje med OE NIJZ, zdravstveno in veterinarsko inšpekcijo in Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Spremljanje izbruhov povzročenih z živili mora biti skupni interes vseh udeležencev.


Med nalezljivimi boleznimi, so bolezni, ki se prenašajo s hrano, še vedno najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti in še vedno predstavljajo velik javnozdravstveni izziv. S hitrim in pravočasnim zaznavanjem izbruhov s hrano, ter dobro opravljeno epidemiološko preiskavo, ki temelji na usklajeni in poenoteni metodologiji, želimo zagotoviti kvalitetne podatke, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev.

V tej skupini so najpogostejše črevesne nalezljive bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z blatom in izbruhanino, prenašajo se prek umazanih rok (bolezni »umazanih rok«), okužene hrane (okužbe s hrano), vode (hidrična okužba) ali predmetov (kontaktna okužba) - tako najdejo pot v usta človeka, ki potem zboli, tj. »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

Driska in bruhanje sta vodilna klinična simptoma večine ČNB (črevesno nalezljivih bolezni). Pri driski je spremenjena konsistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano.

Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, v manjši meri pa tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.

Med znanimi bakterijskimi povzročitelji prevladujejo kampilobaktri in salmonele, med virusnimi pa norovirusi.

V letih od 2014 do 2019 je bilo v Sloveniji prijavljenih 528 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni, kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (201), sledijo kapljični izbruhi (147) in izbruhi povzročeni s hrano (20).

V letu 2019 je bil prijavljen nacionalni izbruh in gre za prvi tak izbruh v Sloveniji. Prvi primer, pri katerem je bila potrjena monofazna ST Salmonella enterica subsp. Enterica O: 4,(5), 12 H:i:-, se je pojavil že marca 2019, zadnji  7.6.2019. S preiskavami MLVA in WGS smo dokazali, da je pri vseh primerih šlo za isti sev bakterije, kar posredno dokazuje skupen nosilec oziroma izvor okužbe, ki pa nam ga ni uspelo dokazati. V izbruhu je zbolelo 94 oseb, predvsem otroci, hospitaliziranih je bilo 48.

V letu 2018 ni bilo prijavljenega izbruha črevesne nalezljive bolezni povzročenih z živili.

V letu 2017 sta bila prijavljena dva izbruha črevesne nalezljive bolezni povzročenih z živili, v katerih je zbolelo 45 oseb, štiri osebe so bile hospitalizirane, umrl ni nihče.

V obeh izbruhih povzročitelj ni bil dokazan, obstajala je povezava med zaužitimi živili in bolniki. Eden se je zgodil v gostinskem obratu, eden pa v kolektivu delavcev, ki so zaužili hrano, pripravljeno v javnem obratu.

Delež prijavljenih izbruhov na ravni EU je bil 1,03/100 000 prebivalcev, kar je nekoliko več kot v letu 2015. Največ izbruhov so povzročili bakterijski povzročitelji (33,9%), sledijo virusi (9,8%), drugi povzročitelji (2,2%), ter paraziti (0,4%). Med bakterijskimi povzročitelji je bila najpogosteje ugotovljena salmonela (65,8%), ki je povzročila dve tretjini  bakterijsko povzročenih izbruhov. Skupaj s kampilobaktrom pa večino bakterijskih izbruhov (94,1%).

Med virusnimi povzročitelji je bil najpogosteje ugotovljen norovirus.


Metodologija

Cilji povzeti po: Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Pravilnik določa, da mora zdravnik v roku treh do šestih ur po ugotovitvi suma na epidemijo oziroma epidemije nalezljive bolezni obvestiti območni ZZV oziroma območno enoto NIJZ (OE NIJZ) in sodelovati pri obvladovanju epidemije. OE NIJZ o epidemiji takoj obvesti Center za nalezljive bolezni NIJZ; CNB NIJZ. OE NIJZ določa ukrepe za obvladovanje epidemije nalezljive bolezni in sodeluje pri njihovem izvajanju. Zaradi določil nove evropske uredbe akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj ni znan, ne moremo več zbirati, ker niso opredeljeni v Zakonu o nalezljivih boleznih in Pravilniku o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. V Sloveniji tako posameznih primerov akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj ni znan, ne prijavljamo več, zato je tudi incidenca ČNB nižja. Še vedno pa ostaja obvezna prijava akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj je opredeljen.

V primeru epidemije nalezljive bolezni iz 1. skupine, opredeljene v pravilniku, in epidemije, ki zajame dve ali več območij koordinira izvajanje ukrepov CNB NIJZ. Dodatno pravilnik v 8. členu določa, da OE NIJZ prijavo in odjavo epidemije posreduje CNB NIJZ pisno ali v elektronski obliki.

Poročila se objavijo na spletni strani NIJZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah NIJZ.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za nalezljive bolezni. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po mestu nastanka in skupaj, Slovenija

 

Št. Prijavljenih izbruhov

Baza podatkov Survival, NIJZ, 20142019

 

2014–2019

November tekočega leta za preteklo leto

Letno

29.11.2020

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: TESSy je zelo prilagodljiv sistem za zbiranje, analizo in širjenje podatkov. Ključni cilji sistema TESSy so analiza podatkov in oblikovanje sklepov za ukrepanje na področju javnega zdravja. Podatke o nalezljivih boleznih v sistem TESSy pošiljajo vse članice EU-27, kot je to zapisano v Odločbi Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Uporabljen je podatek o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano po letih. Geografska pokritost: EU-27

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Prijavljeni izbruhi okužb z hrano, EU-28

 

Št. Prijavljenih izbruhov

EFSA Journal, 2013-2017

 

 

2013–2017

Decembra za preteklo leto

Letno

29.11.2020

Izbruhi povzročeni z živili, z močnimi in šibkimi dokazi, po povzročiteljih, EU

 

EFSA; The European Union summary report on trends and sources of zoonoses, zoonotic agents and food‐borne outbreaks in 2016

 

2016

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003
    o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS.
  2. European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority. The European Surveillance System. Dostopno na: TESSy.
  3. NIJZ, Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Letna poročila, 20142018. Ljubljana: NIJZ, 20142018.
  4. Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.
  5. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999.
  6. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1).
  7. Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l. RS, št. 69/1995
  8. ECDC, EFSA 2017. Dostopno na: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2018.5500.