KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in somed nalezljivimi bolezniminajpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti.

V letih od 2008 do 2012 je bilo v Sloveniji prijavljenih 293 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni (200), kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus. Sledijo izbruhi povzročeni s hrano (35) (IVZ RS, 2013).

Iz  analize poročil o prijavljenih izbruhih povzročenih s hrano je razvidno, da je le malo izbruhov dobro epidemiološko obdelanih oziroma potrjenih. Le pri enem je bila laboratorijsko potrjena vzročna povezava med izbruhom  in uživanjem določenega živila (izolacija istega povzročitelja pri bolnikih in iz zaužitega živila), še manjkrat pa je bila vzročna povezava potrjena z analitično epidemiološko raziskavo (dokaz povezave med uživanjem določenega živila in boleznijo pri osebah  v izbruhu, s pomočjo bodisi kohortne raziskave ali raziskave primerov s kontrolami)[1].
 


[1]Pri tem moramo upoštevati, da epidemiološka raziskava ni vedno možna. To so predvsem izbruhi z nezadostnim število primerov za testiranje hipotez in izbruhi, kjer take raziskave ne dajo rezultatov, še pogosteje pa pristojne službe sprejmejo informacije o izbruhih prepozno.


Kazalec predstavlja število prejetih prijav izbruhov okužb s hrano v Sloveniji in izbranih državah EU.

Okužbe s hranoso opredeljene kot bolezni, ki jo povzročijo bodisi mikroorganizmi ali toksini in vstopijo v telo z zaužitjem hrane (živil) (ICD-10, A00 do A09).

Hrana (ali živilo) je vsaka snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje. Ta opredelitev vključuje tudi pitno vodo ter  zajema posamezne sestavine živila in tudi sestavljene obroke (Uredba (ES) št. 178/2002).

Izbruh okužb s hranopomeni pojav dveh ali več primerov iste bolezni in / ali okužbe ali stanje, v katerem opaženo število primerov pri ljudeh presega pričakovano število in pri katerem so primeri vezani ali verjetno vezani na  isto hrano (živilo) kot nosilec okužbe(Direktiva 2003/99/ES)

Pogosto se namesto izbruha uporablja izraz epidemija, ki v bistvu pomeni isto, le da ima izraz bolj resno konotacijo, zato se  redkeje  uporablja z namenom, da se v javnosti  prepreči  negativen odziv 


Grafi

Slika ZD19-1: Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po mestu nastanka in skupaj, Slovenija, 2008 - 2012
Viri: 

IVZ, 2008-2012.

Prikaži podatke
2008 2009 2010 2011 2012
Obrat javne prehrane Št. prijavljenih izbruhov 0 0 0 0 2
Gostinski obrat, hotel Št. prijavljenih izbruhov 3 3 0 4 4
Gospodinjstvo Št. prijavljenih izbruhov 2 2 1 1 0
Bolnišnica, dom starejših občanov, zdravilišče, vrtci, šola, drugo Št. prijavljenih izbruhov 5 0 2 2 4
Skupaj Št. prijavljenih izbruhov 10 5 3 7 10
Slika ZD19-2: Prijavljeni izbruhi okužb z hrano, EU-27, 2006-2011
Viri: 

WHO, 2013.

Prikaži podatke
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Belgija Št. prijavljenih izbruhov 116 75 104 105 NP NP
Češka Št. prijavljenih izbruhov 165 147 74 91 99 106
Danska Št. prijavljenih izbruhov 50 58 69 52 77 86
Estonija Št. prijavljenih izbruhov 2 2 3 8 4 2
Finska Št. prijavljenih izbruhov 46 32 41 57 42 51
Madžarska Št. prijavljenih izbruhov 172 144 133 76 155 72
Irska Št. prijavljenih izbruhov 34 14 16 20 9 8
Litva Št. prijavljenih izbruhov 207 194 221 173 189 437
Malta Št. prijavljenih izbruhov 53 61 30 21 99 81
Nizozemska Št. prijavljenih izbruhov 49 44 44 35 45 42
Poljska Št. prijavljenih izbruhov 384 368 130 464 549 490
Slovaška Št. prijavljenih izbruhov 57 127 374 428 NP 12
Slovenija Št. prijavljenih izbruhov 25 22 12 5 3 8
Španija Št. prijavljenih izbruhov 807 622 583 584 553 606

Cilji

  • spremljanje in ocena različnih kategorij živil kot možnih virov prenosa povzročiteljev,
  • identifikacijo dejavnikov tveganja, ki prispevajo k nastanku izbruhov, povzročenih s hrano,
  • oceno trendov glede na število in velikost izbruhov in delež izbruhov, povezanih z različnimi   povzročitelji,
  • oceno resnosti obolenjaglede na število hospitaliziranih in umrlih v izbruhu,
  • na podlagi zbranih podatkov obveščati splošno in strokovno javnost z namenom zmanjševanja števila okužb s hrano.

Poleg navedenih ciljev, želimo v skladu z Direktivo 2003/99/ES, ki opredeljuje spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz, izboljšati obravnavo izbruhov povzročenih s hrano, izboljšati kvaliteto poročanja o izbruhih, ter izboljšati sodelovanje in medsebojno obveščanje med ZZV-ji, zdravstveno in veterinarsko inšpekcijo in Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Spremljanje izbruhov povzročenih z živili mora biti skupni interes vseh udeležencev. 


Med nalezljivimi boleznimi, so bolezni, ki se prenašajo s hrano, še vednonajpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnostiin še vedno predstavljajo velik javnozdravstveni izziv. S hitrim in pravočasnim zaznavanjem izbruhov s hrano, ter dobro opravljeno epidemiološko preiskavo, ki temelji na usklajeni in poenoteni metodologiji, želimo zagotoviti kvalitetne podatke, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev.

V tej skupini so najpogostejše črevesne nalezljive bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z blatom in izbruhanino, prenašajo se prek umazanih rok (bolezni »umazanih rok«), okužene hrane (okužbe s hrano), vode (hidrična okužba) ali predmetov (kontaktna okužba) - tako najdejo pot v usta človeka, ki potem zboli, tj. »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

Driska in bruhanje sta vodilna klinična simptoma večine ČNB (črevesno nalezljivih bolezni). Pri driski je spremenjena konsistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano. 

Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, v manjši meri pa tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.

Med znanimi bakterijskimi povzročitelji prevladujejo salmonele, med virusnimi pa norovirusi.

V letih od 2008 do 2012 je bilo v Sloveniji prijavljenih 293 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni (200), kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus. Sledijo izbruhi povzročeni s hrano (35) (IVZ RS, 2013).

Če predpostavimo, da so med kontaktnimi izbruhi povzročenimi z norovirusi verjetno tudi nekateri, povezani s pripravo in uživanjem hrane, lahko sodimo, da je skupina izbruhov povezanih s hrano druga najštevilčnejša. V teh izbruhih je zbolelo skupno 1208 oseb, od katerih jih je bilo 82 hospitaliziranih (IVZ RS, 2013). 

Med izvori oziroma nosilci okužb so bili navedeni: klicenosec (6), hrana, brez opredeljene vrste živila (6), v ostalih primerih so bila navedena posamezna živila (torta s surovimi jajci, piščanec, tatarski biftek, kremna rezina, sladica pannacotta, biskvit s kremo, ledena torta, pečen sladoled, vanilijeva krema, školjke klapavice, francoska solata, fižolova solata, krompirjeva solata, oslič, ajdova kaša), v nekaterih primerih pa vir okužbe ni bil ugotovljen (8). Kot povzročitelj okužb je bila v teh izbruhih največkrat ugotovljena Salmonella enteritidis. Največ izbruhov okužb s hrano se je zgodilo v gostinskih obratih (IVZ RS, 2013).

V Evropi je bilo leta 2011 prijavljenih 2.367 izbruhov, v katerih je obolelo 235.383 ljudi. Kot povzročitev okužb je bila največkrat ugotovljena Salmonella, sledili so ji virusi. Najpogostejši izvor okužb so bila jajca, različni samopostrežni obroki, zelenjava in zelenjavni izdelki. Iz dosegljivih podatkov lahko zaključimo, da je bilo v letu 2011 največ prijavljenih izbruhov v Španiji (606), sledita ji Poljska (490) in Litva (437) (WHO, 2013).  


Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l. RS, št. 69/1995, Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999.
Izvorna baza podatkov: Podatki o izbruhih okužb s hrano v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav izbruhov, vse na IVZ, za obdobje 1997-2011.
Skrbnik podatkov: Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja (IVZ), Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja (CNBOT).
Datum zajema podatkov: 18.oktober 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Pravilnik določa, da mora zdravnik v roku treh do šestih ur po ugotovitvi suma na epidemijo oziroma epidemije nalezljive bolezni obvestiti območni ZZV in sodelovati pri obvladovanju epidemije. ZZV o epidemiji takoj obvesti IVZ. ZZV določa ukrepe za obvladovanje epidemije nalezljive bolezni in sodeluje pri njihovem izvajanju.V primeru epidemije nalezljive bolezni iz 1. skupine, opredeljene v pravilniku, in epidemije, ki zajame dve ali več območij koordinira izvajanje ukrepov IVZ. Dodatno pravilnik v 8. členu določa, da ZZV prijavo in odjavo epidemije posreduje IVZ pisno ali v elektronski obliki.
Poročila se objavijo na spletni strani IVZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih zavodih za zdravstveno varstvo (ZZV).
Metodologija obdelave podatkov: IVZ, Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja (CNBOT) podatke objavlja v mesečnih in letnih poročilih. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano.
Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Ne zazna se vseh izbruhov.)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Vir podatkov: The European Surveillance System (TESSy) 
Skrbnik podatkov: European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority
Datum zajema podatkov za kazalec: 18. september 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: TESSy je zelo prilagodljiv sistem za zbiranje, analizo in širjenje podatkov. Ključni cilji sistema TESSy so analiza podatkov in oblikovanje sklepov za ukrepanje na področju javnega zdravja. Podatke o nalezljivih boleznih v sistem TESSy pošiljajo vse članice EU-27, kot je to zapisano v Odločbi Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano po letih.
Geografska pokritost: EU-27
Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: podatki o izbruhih okužb s hrano so mednarodno primerljivi.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Ne zaznamo vseh izbruhov.)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003
    o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS
  2. European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority. (The European Surveillance System (TESSy) 
  3. IVZ RS. 2008 do 2013. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Letna poročila, 2007-2012. Ljubljana: IVZ RS, 2008-2013.
  4. Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti
  5. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999
  6. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1).
  7. WHO (updated 2007) Food Safety and Foodborne Illness. Fact sheet 237.  Dostopno preko URL: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs237/en/index.html
  8. WHO, 2011. European Health For All statistical database (HFA – DB). Dostopno preko URL: http://data.euro.who.int/hfadb/
  9. Zakon o nalezljivih boleznih, (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1). 

TWITTER