Kazalec prikazuje spremembe velikostne strukture kmetijskih gospodarstev glede na fizično ali ekonomsko velikost. Na koncentracijo kmetijske pridelave vplivajo predvsem spremembe v številu kmetijskih gospodarstev, rabi kmetijskih zemljišč, spremembe v številu glav velike živine na živinorejskih gospodarstvih, obseg vloženega dela in spremembe ekonomske velikosti kmetijskih gospodarstev. Prikazana je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev v Sloveniji in državah EU–27, ki obdelujejo kmetijska zemljišča v uporabi in povprečno število glav velike živine (GVŽ) na kmetijskih gospodarstvih, ki redijo živino. Prikazane so tudi spremembe delovne sile in ekonomske velikosti na kmetijskih gospodarstvih.

Po podatkih zadnjega vzorčnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev (KMG) se je v Sloveniji leta 2020 s kmetijsko dejavnostjo ukvarjalo nekaj manj kot 68 tisoč KMG. V primerjavi z letom 2000, se je njihovo število zmanjšalo za petino oziroma za nekaj manj kot 19 tisoč KMG. V letu 2020 so KMG uporabljala nekaj manj kot 475 tisoč ha kmetijskih zemljišč, kar je dva odstotka manj kot leta 2000. Povprečna velikost KMG je leta 2020 znašala 7,0 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) na gospodarstvo, kar je za četrtina več kot v letu 2000, ko je znašala 5,6 ha KZU/KMG.

Na proces koncentracije kmetijskih zemljišč kažejo tudi spremembe velikostne strukture KMG. Število KMG, ki imajo v uporabi do 5 ha KZU, se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo. V tem velikostnem razredu se v letu 2020 nahaja 40.272 KMG oz. 60 % vseh slovenskih kmetijskih gospodarstev. Ta skupaj obdelujejo 96.482 hektarov KZU, kar predstavlja 20 % vseh KZU. Nasprotno se je v obdobju 2010–2020 zelo povečalo število gospodarstev v velikostnem razredu nad 50 ha KZU in obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih ta gospodarstva obdelujejo. Leta 2020 je bilo 656 KMG, ki so obdelovala več kot 70 tisoč hektarov KZU, kar je za četrtino več kot leta 2010.

Z živinorejo se je leta 2020 ukvarjalo nekaj manj kot 45 tisoč KMG v Sloveniji, kar je skoraj četrtina manj kot leta 2010. Ta gospodarstva so skupaj redila nekaj več kot 408 tisoč glav velike živine (GVŽ), kar je 3 % manj kot leta 2010. Živinorejska gospodarstva so v povprečju redila 9,1 GVŽ, kar je dobra četrtina več kot leta 2010 (7,2 GVŽ na KMG). V obdobju 2010–2020 se je število gospodarstev v velikostnem razredu nad 50 GVŽ povečalo iz 852 na 1.210 (+42 %), redila pa so 121 tisoč GVŽ. Leta 2020 so na gospodarstvih v tem velikostnem razredu redili že 30 % vseh GVŽ, kar je skoraj 10 odstotnih točk več kot leta 2010.

Skupni vložek dela v slovenskem kmetijstvu, vključno s sezonskim in priložnostnim delom ter strojnimi storitvami, izražen v polnovrednih delovnih močeh (PDM), je leta 2020 znašal 71.060 PDM. To je tri odstotke manj kot ob popisu leta 2010. Povprečno število PDM na KMG je leta 2020 znašalo 1,04 PDM/KMG, medtem ko je leta 2010 znašalo 0,98 PDM/KMG. Leta 2020 je vložek dela na enoto površine kmetijskih zemljišč v uporabi znašal 15 PDM na 100 ha KZU, kar je 0,5 PDM manj kot leta 2010. Zaradi spremembe metodologije podatki o delovni sili med leti niso neposredno primerljivi.

Slovenska KMG so v letu 2020 dosegla skupni standardni prihodek v višini 1,15 milijarde EUR. Glede na velikostne razrede ekonomske velikosti je bilo v letu 2020 skoraj dve tretjini (63 %) KMG v razredih do 8.000 EUR, kar je šest odstotnih točk manj kot leta 2010. Ta KMG so skupaj ustvarila 13 % standardnega prihodka. Leta 2010 so gospodarstva v tem velikostnem razredu ustvarila 19 % standardnega prihodka. Slaba četrtina (23 %) gospodarstev in 19 % standardnega prihodka je bilo leta 2020 v razredih ekonomske velikosti med 8.000 in 25.000 EUR. Leta 2010 so gospodarstva v tem velikostnem razredu ustvarila skoraj četrtino (23 %) standardnega prihodka. Leta 2020 je le okoli desetina KMG (14 %) dosegla ekonomsko velikost nad 25.000 tisoč EUR. V tem velikostnem razredu pa je bilo ustvarjenega dve tretjini standardnega prihodka, kar je deset odstotnih točk več kot leta 2010.

V letu 2020 je povprečno kmetijsko gospodarstvo v državah EU–27 obdelovalo 17,1 hektara KZU. Največja kmetijska gospodarstva so na Češkem, kjer v povprečju obdelujejo 121 hektarjev KZU na kmetijsko gospodarstvo, sledita pa ji Slovaška (95 ha) in Estonija kjer v povprečju obdelujejo 86 ha KZU na gospodarstvo. Najmanjša kmetijska gospodarstva so na Malti, kjer v povprečju obdelujejo le dober hektar KZU ter na Cipru in v Romuniji, kjer obdelujejo okoli štiri hektarje KZU na gospodarstvo.

Z živinorejo se je v državah EU–27 v letu 2020 ukvarjalo 4,1 milijona kmetijskih gospodarstev, kar je 45 % vseh, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Skupaj so redila skoraj 117 milijonov glav velike živine. V letu 2020 so živinorejska kmetijska gospodarstva v EU–27 v povprečju redila 28,6 GVŽ, kar je skoraj tri krat več kot v Sloveniji. Po stopnji koncentracije so v ospredju predvsem tradicionalne živinorejske države, kot so Danska, Nizozemska, Belgija in Luksemburg, kjer v povprečju redijo nad 120 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo.

V državah EU–27 je v letu 2020 na kmetijskih gospodarstvih delalo nekaj manj kot 8 milijonov polnovrednih delovnih moči (PDM). Povprečno KMG v EU–27 zaposluje 0,87 PDM. Največje število PDM na gospodarstvo ima Češka (3,3 PDM), sledita pa ji Nizozemska (2,9 PDM) in Slovaška (2,1 PDM). Tudi Slovenija ima v primerjavi z EU–27 nadpovprečno zaposlenost na KMG 1,04 PDM. Najmanjša je zaposlenost v Romuniji, kjer je v povprečju zaposlenih 0,4 PDM na KMG.

Leta 2020 je povprečna ekonomska velikost, merjena s standardnim prihodkom na gospodarstvo, v državah EU–27 znašala 39.695 EUR. Med posameznimi državami prednjači Nizozemska s skoraj 473 tisoč EUR standardnega prihodka na gospodarstvo, medtem ko je v Romuniji povprečna ekonomska velikost le nekaj več kot 4 tisoč EUR na KMG. Slovenija z nekaj manj kot 17 tisoč EUR na gospodarstvo spada v krog držav, ki močno zaostajajo za povprečjem EU–27.

Primerjava podatkov Popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2010 in 2020 kažejo, da v Sloveniji potekajo procesi koncentracije kmetijske pridelave. Kljub temu, da so se v obravnavanem obdobju povprečna velikost KMG, produktivnost dela in ekonomska velikost pomembno izboljšali, še vedno močno zaostajamo za povprečjem v državah EU–27. Glede na to, da strukturne spremembe potekajo počasi, pa tudi nadaljevanje teh trendov ne bo bistveno povečalo obremenitev na okolje.