KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Neutral

V zadnjem desetletju so pojavi suše nekoliko manj intenzivni kot v predhodnem desetletju, zaskrbljujoče pa je, da se največkrat pojavljajo v rastni sezoni. Zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše opažamo predvsem v prvem trimesečju. V obdobju 1961–2019 po sušnosti izstopa leto 2003, ki je bilo sušno v vseh trimesečjih leta. Po letu 2000 sta bili izraziteje sušni še leti 2007 in 2011.

Bad

Pogostost in intenziteta hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih Slovenije se v zadnjih desetletjih povečuje. Med desetimi leti z največjo intenziteto pojava po letu 1982 se jih kar 7 uvršča v obdobje po letu 2000, med njimi izraziteje izstopajo leta 2012, 2002 in 2003. Najdaljše trajanje hidrološke suše podzemne vode je bilo značilno za obdobje med leti 2002 in 2004. Suše z največjo intenziteto pojava najpogosteje beležimo v zimskih in pomladnih mesecih, močno sušo pa spomladi in poleti.

Bad

Suša v tleh ključno vpliva na razvoj rastlin in posledično na gospodarske panoge (gozdarstvo, kmetijstvo, …). Kazalca števila sušnih dni in trajanja sušnih obdobij v posameznih letih kažeta naraščanje še posebej po letu 1990. Podobno kaže analiza vpliva podnebnih sprememb do 2100, kjer se nakazuje, da se bo primanjkljaj vode v tleh v prihodnje še povečal. Povečala se bosta število in trajanje suš.

Neutral

V letu 2018 so več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivali gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo - pretežno naravno rastje je zavzemalo dobre 3 %. 34 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 4 % so umetne površine, manj kot 1 % pa vodna zemljišča. V obdobjih med 1996 in 2000, 2000 in 2006 ter 2006 in 2012 so bile spremembe pokrovnosti in rabe tal razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12 %, 0,13 % oz. 0,09 % površja).

Neutral

V letu 2020 v Sloveniji beležimo rahel porast števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FDO): evidentirali smo 1132 FDO v skupni površini 3695,3 ha. Glede na stanje leta 2017 se je njihovo število povečalo za 51, skupna površina za 272,5 ha.

Prisotni so pozitivni trendi v smeri oživljanja FDO, saj je nova dejavnost zaživela na 108 lokacijah, na 292 FDO pa je v zadnjih letih prišlo do večjih sprememb, marsikje so se pričeli postopki sanacije in ponovne oživitve dejavnosti, spet drugje pa se je fizično stanje in degradiranost območja še poslabšala.

Bad

Po letu 2012 se v Sloveniji še naprej povečuje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta 2019 predstavljajo 5,6 %. Pozidana območja so se v tem obdobju prednostno širila na travinje (47 %), gozd (21 %) in trajne nasade (13 %), v obdobju 2012–2019 pa se je skupen obseg pozidanih površin povečal za 3.966 ha. Obstoječi podatkovni viri v Sloveniji še ne omogočajo ovrednotenja dejanske izgube zemljišč za potrebe pozidave.

Neutral

Sistematične raziskave onesnaženosti tal kažejo, da tla v Sloveniji niso močno onesnažena, razen nekaterih izjem. V 42 % površinskih vzorcev tal, ki so bili odvzeti v obdobju od leta 1999 do leta 2019, preseganj mejnih vrednosti nevarnih snovi ni bilo zaznanih. V 56 % vzorcev so bile presežene mejne vrednosti anorganskih onesnaževal in v 5 % mejne vrednosti organskih onesnaževal. Z anorganskimi onesnaževali so bila najbolj onesnažena območja Jesenic, Idrije, Celjske kotline in Zgornje Mežiške doline.

Neutral

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %), njive zavzemajo 10,9 %. Od vseh zemljišč predstavljajo ekološko obdelana komaj 1,7 %, v strukturi kmetijskih zemljišč pa 6,04 %, od tega največjo površino predstavlja travinje z 79,6 %.


SLEDI NAM

TWITTER