KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Z naraščanjem števila novo registriranih motornih vozil, narašča tudi število izrabljenih vozil.
Po končani uporabi postane vozilo nevaren odpadek – izrabljeno vozilo. Sistem razgradnje vzpostavljen od leta 2004 vzpostavlja možnosti za doseganje zastavljenih ciljev ponovne uporabe (80 %) in recikliranja (85 %), ki jih Slovenija dosega. Kljub temu je vanj še vedno zajetih manj izrabljenih vozil od pričakovanih.


Kazalec prikazuje število razgrajenih izrabljenih vozil v Sloveniji, deleže stopnje ponovne uporabe in predelave izrabljenih vozil v državah Evrope v letih  2006 in 2013 ter deleže stopnje ponovne uporabe in recikliranja izrabljenih vozil v državah Evrope v letih  2006 in 2013.

Izrabljeno vozilo je vozilo (vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži, brez vključenega vozniškega sedeža, vozila za prevoz blaga z največjo maso do 3,5 t, ali trikolesna motorna vozila razen motornih trikoles), ki je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

Izrabljeno vozilo vsebuje nevarne snovi (svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulatorji in druge snovi),  zato je nevaren odpadek.

Ravnanje z izrabljenimi vozili ureja Uredba o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11-popr. in 26/12). Uredba o izrabljenih vozilih je namesto gospodarske javne službe na področje izrabljenih vozil (to je prej urejal  Pravilnik o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Uradni list RS, št. 118/04)), uvedla princip razširjene odgovornosti proizvajalcev motornih vozil.


Grafi

Slika OD16-1: Nastala izrabljena vozila v Sloveniji, 2004- 2014
Viri:

Poročila koncesionarjev - SARA - Spletna aplikacija za razgradnjo avtomobilov, Ministrstvo za okolje in prostor, 2014

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
stara bremena število 6381 3811 1314 1755 1802 1169 1476
potrdilo o razgradnji število 4886 1886 8104 6654 4974 5874 5331
skupaj število 11267 5697 9418 8409 6776 7043 6807
Slika OD16-2: Deleži stopnje ponovne uporabe in predelave izrabljenih vozil v nekaterih državah Evrope, 2006-2013
Viri:

EUROSTAT, End of life vehicles, 2014

Prikaži podatke
Ciper Poljska Finska Francija Irska Danska Velika Britanija Madžarska Luksemburg Litva
2006 % 86.6 85.8 83 81 78.1 80 82.3 81.5 85.8 92
2007 % 83.4 77 81 81.5 81.3 81.2 83.1 82.8 85.2 86.7
2008 % 79.8 80.1 81 81.4 81.8 82.9 84 84.4 85 85
Ciljni delež - 2006 % 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85
Ciljni delež - 2015 % 95 95 95 95 95 95 95 95 95 95
Nizozemska Španija Grčija Češka Romunija Bolgarija Italija Portugalska Slovaška Latvija
2006 % 85.2 84 82.3 85.1 80.3 87.2 72.7 86.1 83.6 86
2007 % 85.3 85.1 84.1 85.1 85.7 92.7 83.1 85.7 88.6 91
2008 % 85.6 85.7 85.7 86 86.5 86.7 87.1 87.2 88.8 89
Ciljni delež - 2006 % 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85
Ciljni delež - 2015 % 95 95 95 95 95 95 95 95 95 95
Slovenija Belgija Švedska Estonija Nemčija Avstrija
2006 % 79.6 90 85 82.5 89.5 86
2007 % 88.7 90.1 90 82.2 90.4 86
2008 % 89.7 90.2 91 92.7 92.9 96.1
Ciljni delež - 2006 % 85 85 85 85 85 85
Ciljni delež - 2015 % 95 95 95 95 95 95
Slika OD16-3: Deleži stopnje ponovne uporabe in recikliranja izrabljenih motornih vozil v nekaterih državah Evrope, 2006-2013
Viri:

EUROSTAT, End of life vehicles, 2014

Prikaži podatke
Irska Ciper Poljska Francija Češka Portugalska Bolgarija Finska Španija Velika Britanija
2006 % 78.1 85.4 84.7 79.6 79 82.2 82.4 82 76 81
2007 % 81.3 83.7 72.8 79.8 79 81.7 89.5 81 81.9 81.8
2008 % 75.9 78.3 79.5 79.9 80.1 80.8 81 81 82.5 82.5
Ciljni delež - 2006 % 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80
Ciljni delež - 2015 % 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85
Danska Madžarska Švedska Avstrija Romunija Luksemburg Italija Nizozemska Litva Grčija
2006 % 80 81.2 83.4 80 77.1 85.1 70.3 82.5 88 82.3
2007 % 81 81.6 83 80 83.7 83 82.3 83.1 86.4 84.1
2008 % 82.7 83 83 83.7 83.7 84 84.3 84.4 85 85.7
Ciljni delež - 2006 % 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80
Ciljni delež - 2015 % 85 85 85 85 85 85 85 85 85 85
Latvija Slovenija Belgija Slovaška Nemčija Estonija
2006 % 86 76.8 87.7 82.8 86.8 82.5
2007 % 88 87.2 87.9 88 88.1 82.2
2008 % 87 87.6 88 88.4 89.2 92.4
Ciljni delež - 2006 % 80 80 80 80 80 80
Ciljni delež - 2015 % 85 85 85 85 85 85

Cilji

- zagotovitev enotnega sistema zbiranja izrabljenih vozil na celotnem območju Republike Slovenije in 100 % zajem izrabljenih vozil, - doseganje ciljnega deleža ponovne uporabe in predelave (85% do konca leta  2014 in 95% od leta 2015 naprej), - doseganje ciljnega deleža ponovne uporabe in recikliranja (80 % do konca leta 2014 in  85% od leta 2015 naprej), - odprava starih bremen, - ustrezno ravnanje z nevarnimi odpadki, ki nastanejo pri razstavljanju IV.


V Republiki Sloveniji se je število na novo registriranih osebnih vozil v zadnjih letih redno povečevalo, vse do okrog 100.000 v zadnjih letih. Podoben je tudi trend rasti registriranih osebnih vozil, od okrog 700.000 sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do skoraj 1.130.000 v zadnjih letih.

Od maja 2004 do konca leta 2014 je bilo v centrih za obdelavo IV osušenih in razstavljenih okoli 72.000 ton izrabljenih vozil.  V letu 2014 je bilo v Sloveniji razgrajenih nekaj manj kot 6.300 avtomobilov.

Sistem ravnanja z izrabljenimi vozili je bil do leta 2011 zagotovljen v okviru izvajanja gospodarske javne službe. Eden bistvenih ukrepov za delovanje sistema je bila uvedba »potrdila o razgradnji«. Zadnji lastnik vozila, ki je izrabljeno vozilo po predpisih o varstvu okolja oziroma ravnanju z izrabljenimi vozili, je moral ob odjavi vozila iz prometa predložiti potrdilo o uničenju vozila. Storitev razgradnje je za zadnjega lastnika vozila brezplačna. Izvajalci javne službe so od njene vzpostavitve v aprilu 2004 zagotovili razgradnjo 72.590 IV.

Zadnje ocene kažejo na to, da v Sloveniji nastaja najmanj okrog 30.000 izrabljenih vozil letno. Število razgrajenih IV od teh ocen bistveno odstopa. Kot glavni razlog za to je bila ugotovljena neustrezna zasnova in zloraba instrumenta odjave vozila iz prometa. Instrument izjave o lokaciji vozila se izrablja tako, da se z njim odjavljajo iz prometa IV, ki jih kasneje zadnji lastniki oddajo v nelegalno razgradnjo. Glede na veliko število izjav o lokaciji vozila, ki se v Sloveniji izdajo (okrog 150.000 na leto) je nemogoče učinkovito izvajati nadzor nad vozili, ki so na ta način odjavljena iz prometa.

Z novim predpisom, ki za IV uvaja princip razširjene proizvajalčeve odgovornosti, je ravnanje z izrabljenimi vozili postalo bolj transparentno. V Sloveniji je trenutno 47 zbiralnih mest za izrabljena vozila, ki izrabljena vozila prevzemajo po pooblastilu 3 obratov za razstavljanje v okviru skupnega sistema razširjene odgovornosti proizvajalcev. Poleg tega obratuje še 16 samostojnih obratov za razstavljanje izrabljenih vozil. Oddaja izrabljenih vozil v predelavo je brezplačna, lastnik ob oddaji izrabljenega vozila pridobi potrdilo o uničenju vozila.

Ciljni delež ponovne uporabe in predelave za leto 2015 znaša 95 %. Ciljni delež ponovne uporabe in recikliranja pa za leto 2015 znaša 85 %. V letu 2013 je ciljni delež stopnje ponovne uporabe in predelave IV za leto 2015 doseglo 6 držav, ciljni delež stopnje ponovne uporabe in recikliranja IV za leto 2015 pa je doseglo že 16 držav. Slovenija je dosegla oba cilja.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Program ravnanja z odpadki  in  program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije SLOVENIJE (EVA 2013-2330-0110) in po Uredbi o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11-popr. in 26/12). Izvorna baza podatkov oz. vir: Letna poročila obdelovalcev o predelavi odpadkov, na podlagi 45. člena Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) - ARSO; Letna poročila izvajalca skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili in upravljavcev obratov za razstavljanje izrabljenih vozil, na podlagi 33. in 39. člena Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11-popr. in 26/12) - ARSO; Poročila oseb, ki ravnajo z izrabljenimi vozili pred obvezno oddajo koncesionarju, na podlagi 9. člena Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Uradni list RS, št. 118/04) – ARSO; Poročila koncesionarjev - SARA (Spletna Aplikacija za Razgradnjo Avtomobilov) – MOP. Skrbnik podatkov: Ministrstvo za okolje in prostor, kontaktna oseba: Peter Tomše Datum zajema podatkov za kazalec: 12.4.2014 Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2004-2014.

Podatki so se do leta 2014 zbirali letno na podlagi Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 118/04, 32/2011) ter Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 18/03, 135/03, 32/04, 18/03, 135/03, 106/05, 32/06, 57/06, 106/06, 49/10, 32/11 in 45/11), od leta 2012 naprej pa tudi na podlagi Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11-popr. in 26/12).

Do leta 2011 so prikazane zajete količine izrabljenih vozil (IV) v okviru sistema oddaje izrabljenih vozil koncesionarjem (gospodarska javna služba) in razstavljanja izrabljenih vozil pri osebah, ki so odstranile iz izrabljenih vozil še uporabne dele, od leta 2011 naprej pa v okviru sistema razgradnje IV v pooblaščenih centrih za obdelavo, t.im. obratih za razstavljanje izrabljenih vozil,  ter doseganje ciljnih deležev ponovne uporabe, predelave in reciklaže (IV).

Vlada je leta 2011 sprejela Uredbo o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11-popr. in 26/12). Uredba o izrabljenih vozilih je namesto gospodarske javne službe na področje izrabljenih vozil (to je prej urejal  Pravilnik o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Uradni list RS, št. 118/04)), uvedla princip razširjene odgovornosti proizvajalcev motornih vozil. Namen nove ureditve je preprečevanje nastajanja odpadkov, ki nastajajo iz vozil in zagotavljanje ponovne uporabe, recikliranja in drugih oblik predelave izrabljenih vozil ter njihovih sestavnih delov s ciljem, da se zmanjša odstranjevanje odpadkov in poveča okoljevarstvena učinkovitost gospodarskih subjektov, vključenih v življenjski krog vozil, zlasti subjektov, ki so neposredno vključeni v obdelavo izrabljenih vozil.

Skladno z  Uredbo o izrabljenih vozilih, se vzpostavljeni sistem zbiranja in razgradnje IV uporablja za izrabljena vozila naslednjih kategorij: a) kategorije M(1), to so vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg sedeža voznika, v skladu s predpisom, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil, b) kategorije N(1), to so vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone,  v skladu s predpisom, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil, in c) trikolesno motorno vozilo, v skladu s predpisom, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil, vendar ne motorno trikolo.

Metodologija obdelave podatkov: Prikazano je število razgrajenih izrabljenih vozil ter doseganje deležev stopnje ponovne uporabe in predelave ter recikliranja. Informacije o kakovosti: - Prednosti in pomanjkljivosti kazalca: Podatki so del mednarodnega poročanja. - Ustreznost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Ustreznost: 1 Točnost: 1 Časovna popolnost: 3 Prostorska popolnost: 1

Podatki za ostale države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Environmental Data Centre on Waste. Data > Waste streams > End-of-life vehicles (ELVs). Skrbnik podatkov: EUROSTAT Datum zajema podatkov za kazalec: 17. 11. 2014 Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za obdobje 2004-2014. Podatke o nastajanju in ravnanju z odpadnimi motornimi vozili zbirajo države članice EU in jih posredujejo na EUROSTAT. Metodologija obdelave podatkov: Izračunani so deleži stopnje ponovne uporabe in recikliranja ter ponovne uporabe in predelave. Informacije o kakovosti: - Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del mednarodnega poročanja. - Ustreznost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Ustreznost: 1 Točnost: 1 Časovna popolnost: 2 Prostorska popolnost: 1


Related indicators