KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Prebivalci Slovenije se zavedajo problema naraščajočega prometa in njegovih posledic za okolje. Ozaveščenost javnosti se povečuje, vendar se ne odraža zmeraj v spremembah vedenja prebivalcev.


Kazalec prikazuje odnos javnosti do okoljskih problemov, ki jih povzroča promet. Temelji na rezultatih javnomnenjske raziskave v letih 2003 in 2005, ki je med drugim ugotavljala stopnjo zaskrbljenosti prebivalcev Slovenije v zvezi s tem, njihov odnos do možnih ukrepov za odpravo okoljskih problemov v mestnem prometu, stopnjo uporabe osebnih avtomobilov in pripravljenost za spreminjanje potovalnih navad ter odnos do podatkov o emisijah vozila pri njegovem nakupu.


Grafi

Slika PR06-1: Najboljši ukrep za odpravo okoljskih problemov v mestnem prometu (seštevek odstotkov dveh navedb)
Viri: 

Politbarometer 1/2005. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja, 2005.

Prikaži podatke
boljši javni prevoz več površin za pešce in kolesarje zapora mestnih središč za avtomobile zmanjšanje št. parkirišč v mest. sred. zvišanje cene goriva nič od tega, drugo ne vem, brez odgovora
2003 % 60 55 38 16 8 7 8
2005 % 55 50 41 18 8 6 9
Slika PR06-2: Ali bi se bili pripravljeni voziti z javnim prevozom vsak dan, če bi bil javni promet pogostejši, cenejši in udobnejši?
Viri: 

Politbarometer 1/2005. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja, 2005.

Prikaži podatke
da, bi bil pripravljen ne, ne bi bil pripravljen neodločen, brez odgovora
2003 % 83 13 4
2005 % 81 12 7
Slika PR06-3: Ali za svoje vsakodnevne opravke uporabljate avtomobil?
Viri: 

Politbarometer 1/2005. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja, 2005.

Prikaži podatke
da ne brez odgovora
2003 % 56 43 1
2005 % 61 37 2
Slika PR06-4: Ali bi bil za vas pri nakupu avtomobila pomemben tudi podatek o izpustih plinov, škodljivih za okolje?
Viri: 

Politbarometer 1/2005. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja, 2005.

Prikaži podatke
da ne brez odgovora
2005 % 80 13 7

Cilji

- Ozaveščanje in informiranje prebivalstva o trajnostni mobilnosti (RePPRS).
- Povečanje uporabe alternativnih oblik mobilnosti in odgovornejša raba avtomobila (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Vzgoja potnikov v smeri razvoja in uporabe intermodalnega potniškega prometa (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).


Rezultati raziskave kažejo, da se prebivalci Slovenije zavedajo posledic za okolje zaradi naraščajočega prometa. Zaskrbljenost vprašanih zaradi okoljskih problemov je dokaj visoko izražena, na splošno pa se je zaskrbljenost anketirancev prav na vseh področjih v primerjavi z letom 2003 povečala. Prebivalci so med okoljske probleme, zaradi katerih so najbolj zaskrbljeni, uvrstili onesnaženje zraka, veliko pa ne zaostaja niti povečevanje prometa. Hrup in ropot sta med obravnavanimi okoljskimi problemi uvrščena na zadnje mesto.

Anketirance so povprašali o njihovih predlogih za rešitev okoljskih problemov povezanih s prometom. Vsak anketiranec je lahko ponudil dva odgovora. V obeh časovnih prerezih je največ anketiranih menilo, da bi k reševanju okoljskih problemov precej pripomogel boljši javni prevoz ter več površin za pešce in kolesarje, najmanj pa se jih zavzema za zvišanje cen goriva.

Velika večina vprašanih za reševanje okoljskih problemov v mestih priporoča boljši javni prevoz. Tako ni presenetljivo, da kar 81 % vprašanih pravi, da bi bili ob pogostejšem, cenejšem in bolj udobnem javnem prevozu pripravljeni spremeniti svoje navade in bi javni promet uporabljali dnevno.

Za svoje vsakodnevne potrebe sicer 61 % vprašanih uporablja osebni avtomobil, toda od teh voznikov bi se jih bilo, ob ustrezni ureditvi javnega prometa, kar 80 % pripravljenih preusmeriti na javni promet.

Tudi ko gre za nakup novega avtomobila, vprašani izkazujejo svojo okoljsko angažiranost. Kar 80 % jih trdi, da bi bil za njih pri izbiri novega avtomobila pomemben tudi podatek o izpustih plinov, ki so škodljivi za okolje. Avtorji raziskave opozarjajo, da bi glede na naravo problematike ob tem podatku veljalo upoštevati bolj dobronamernost vprašanih (njihovo željo po izražanju ekološki zavesti, ki velja za splošno družbeno normo) kot njihovo dejansko prakso oziroma, da gre za resno merilo pri nakupu novega avtomobila.

V EU je po podatkih Evropske agencije za okolje nezadovoljstvo ljudi zaradi prometa precejšnje, kot njegovi glavni negativni posledici pa se najpogosteje zdita prevelika količina prometa in prekomerno onesnaževanje zraka ter v nekoliko manjši meri tudi uničevanje krajine in hrup, vendar pa je odstotek ljudi, ki se nad tem pritožujejo, v upadu (ocena gibanja 1992–2002). Med ukrepi za reševanje tega problema narašča podpora izboljševanju javnega prevoza ter boljšim možnostim za pešce in kolesarje, cenovna politika (dražja goriva) pa dobiva malo javne podpore (EEA, 2004). Te ugotovitve javnega mnenja so podobne podatkom slovenske raziskave.

Treba je poudariti, da zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje mobilnostnih navad. Z zagotavljanjem informacij in ozaveščanjem lahko pomagamo pri spreminjanju vzorcev navad glede trajnostne mobilnosti. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (2006) že v svojih načelih in strateških usmeritvah izpostavlja pomen okoljske ozaveščenosti in dialog z vsemi zainteresiranimi ter sodelovanje javnosti. Ta načela izhajajo iz Aarhuške konvencije in direktiv EU, ki se nanašajo na pravico javnosti do dostopa do podatkov, do udeležbe v postopkih in do varstva njenih pravic. Podrobneje so načrti na področju ozaveščanja javnosti opredeljeni v poglavju o komuniciranju in izobraževanju. Okoljsko ozaveščanje oziroma krepitev zavesti o skupni odgovornosti za stanje v okolju in vzpodbujanje pripravljenosti za spreminjanje sistema vrednot in življenjskega sloga vseh prebivalcev Slovenije je opredeljeno kot eden od ukrepov doseganja ciljev trajnostnega razvoja. S pomočjo različnih komunikacijskih kanalov, orodij in aktivnosti naj bi skušali krepiti okoljsko in etično zavest ter razvoj vrednot in spremembe navad. Kot konkreten cilj na področju prometa Resolucija izpostavlja aktivnosti za povečanje uporabe alternativnih oblik mobilnosti in odgovornejše rabe avtomobila. Med ukrepi, ki naj bi omogočali doseganje ciljev, je navedeno sodelovanje in spodbujanje občin pri promociji trajnostne mobilnosti in ozaveščanje o vplivih avtomobilskega prometa ter prednostih alternativnih načinov prevoza.

Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (2006) se v ciljih na področju potniškega prometa zavzema za spremembo potovalnih navad, a pri tem izpostavlja zgolj mesta. Lokalne oblasti naj bi izvajale ukrepe spodbujanja hoje, uporabe koles in javnega potniškega prometa ter dvigovanja okoljske ozaveščenosti prebivalcev. Ozaveščanje javnosti je vključeno tudi v splošne ukrepe prometne politike, ki predvidevajo vzgojo in izobraževanje, obveščanje in trženje, s čimer bi pri ljudeh vzbudili zavest o pomenu prometnega sistema, njegovem delovanju in optimalni uporabi prometne infrastrukture.

V Sloveniji, tako kot v večini drugih evropskih držav, od leta 2000 poteka vsakoletna ozaveščevalna kampanja »V mestu brez avtomobila«, ki se je razširila v pobudo evropski teden mobilnosti. Glavni namen obeh akcij je predvsem olajšati izvajanje trajnih ukrepov in rešitev za zmanjšanje prevelike uporabe osebnih avtomobilov.

Poleg omenjene aktivnosti je pri zagotavljanju informacij treba omeniti Pravilnik o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO2 novih osebnih vozil (2003), ki je začel veljati v začetku leta 2004. Med drugim predvideva tudi pripravo priročnika o varčni rabi goriva in emisijah CO2.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS), Uradni list RS, št. 58/2006 in Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Politbarometer 1/2005
Skrbnik podatkov: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja (CJM)
Datum zajema podatkov za kazalec: 31. marec 2006
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec je narejen na podlagi raziskave Politbarometer (novembra 2003 in januarja 2005). Pokrivala je tri vsebinske sklope, in sicer: 1. zaznavo in oceno zaskrbljenosti za vsakega od navedenih okoljskih problemov oziroma pojavov, med katerimi je bilo navedeno tudi povečevanje avtomobilskega prometa; 2. prepoznavanje načinov reševanja okoljskih posledic avtomobilskega prometa v slovenskih mestih; 3. oceno pripravljenosti za uporabo javnih prevoznih sredstev (v povezavi z oceno uporabe osebnega avtomobila kot vsakodnevnega prevoznega sredstva). Pri oblikovanju vprašalnika je bila uporabljena raziskava javnega mnenja Eurobarometer iz leta 1999 (naročnik Evropska komisija), ki jo kot vir podatkov za pripravo okoljskega kazalca TERM (Transport and Environment reporting mechanism for the EU) – Public awareness and behaviour – uporablja tudi Evropska agencija za okolje (EEA, 2004).
Metodologija obdelave podatkov: /
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec opredeljujejo kakovostni in evropsko primerljivi podatki, ki pa temeljijo zgolj na dveh raziskavah, zato ne obstaja daljša časovna serija.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo le na leti 2003 in 2005.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 3 (podatki se nanašajo le na leti 2003 in 2005)
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- EEA, 2004: TERM 2004 40 – Public awareness and behaviour. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency (31. 3. 2006).
- Pravilnik o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO2 novih osebnih vozil. Uradni list RS, št. 86/2003.
- Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012. Uradni list RS, št. 2/2006.
- Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 58/2006.


Povezani kazalci


TWITTER