KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Tako prebivalci držav EU-27 kot tudi prebivalci Slovenije se zavedajo problema naraščajočega prometa in njegovih posledic za okolje. Ozaveščenost javnosti se povečuje, vendar se ne odraža zmeraj v spremembah vedenja prebivalcev.


Kazalec prikazuje odnos javnosti do okoljskih problemov, ki jih povzroča promet. Temelji na rezultatih raziskave, ki jo je pripravil Direktorat za mobilnost in promet Evropske komisije oktobra 2010. V raziskavi so skušali ugotoviti stopnjo uporabe osebnih avtomobilov med prebivalci, razloge zakaj se ne poslužujejo javnega prevoza, pripravljenost za spreminjanje potovalnih navad ter njihov odnos do možnih ukrepov za odpravo okoljskih problemov.


Grafi

Slika PR06-1: Katere vrste prevoza uporabljate za vaše vsakodnevne opravke?
Viri: 

Evropska komisija, Flash Eurobarometer “Future of transport” (No 312), 2010

Prikaži podatke
Ciper Slovenija Irska Malta Francija Luksemburg Danska Finska Avstrija Belgija
osebni avtomobil % 89.2 68.4 67.7 64.7 63.7 63.6 63.4 61.9 61.3 61.2
motor % 2 0.7 0.4 0.6 2.3 0 0.2 0.1 0.9 0.4
javni prevoz % 4.6 10.3 14.2 25.9 20.1 28.4 11.8 12.6 20.1 16.5
hoja % 2.8 12.6 12.2 5.9 9.4 5.7 3.7 10.2 8 5.1
kolo % 0.3 6.9 3.2 0 2.6 1.7 19 12.5 8 13.4
ostalo % 1.1 1.1 2.3 2.9 1.9 0.6 1.9 2.7 1.7 3.4
Nemčija Velika Britanija Italija Portugalska EU-27 Švedska Nizozemska Litva Španija Grčija
osebni avtomobil % 60.9 56.7 54.4 52.9 52.9 52 48.5 48.5 47.4 46.1
motor % 1.5 1.2 5.2 1.1 2.1 0.3 1.7 0.2 3.7 7.3
javni prevoz % 14.8 22.1 18.2 21.9 21.8 16.8 11 29.9 30.2 25.1
hoja % 7.1 13.4 14.4 17.7 12.6 11.4 3 12.9 14.5 16.5
kolo % 13.1 2.2 4.7 1.6 7.4 17.1 31.2 5.1 1.6 2.7
ostalo % 2.6 4.4 3.1 4.8 3.2 2.4 4.6 3.4 2.6 2.3
Poljska Estonija Češka Bolgarija Slovaška Romunija Latvija Madžarska
osebni avtomobil % 43 37.2 36.2 32.7 32.3 30.3 29 28.2
motor % 0.6 0.3 1.5 0.4 0.5 0.5 0 1.2
javni prevoz % 31.4 31.3 36.8 28.2 30.9 26.5 36.3 35.3
hoja % 14.2 22 15.8 30.1 22.9 28.9 25.1 11.6
kolo % 9.3 4.7 7.2 1.8 9.5 5.2 7.5 19.1
ostalo % 1.5 4.5 2.5 6.8 3.9 8.6 2.1 4.6
Slika PR06-2: Kako pomembni so bili za vas naslednji razlogi, da se niste odločili za sistem javnega prevoza?
Viri: 

Evropska komisija, Flash Eurobarometer “Future of transport” (No 312), 2010
*Opomba k sliki PR6-2: Predstavljeni so le odgovori za Slovenijo. Na to vprašanje so odgovarjali le tisti, ki za vsakodnevne opravke uporabljajo osebni avtomobil.

Prikaži podatke
Pomanjkanje povezav Ne tako priročno
kot osebni avtomobil
Nizka pogostost
storitev
Slaba zanesljivost Predrag Pomanjkanje informacij
o voznih redih
Skrb glede varnosti
zelo pomembno oz. precej pomembno % 77.8 77 63.2 55.8 52.3 44.4 43
precej nepomembno oz. sploh ni pomembno % 18.4 17.9 28.9 39 38.5 50.5 52.3
drugo % 3.8 5.1 7.9 5.2 9.2 5.1 4.7
Slika PR06-3: Bi vas spodnjih predlogi vzpodbudili, da namesto osebnega avtomobila uporabite drugo obliko prevoza?
Viri: 

Evropska komisija, Flash Eurobarometer “Future of transport” (No 312), 2010
*Opomba k sliki PR6-3: Na to vprašanje so odgovarjali le tisti, ki za vsakodnevne opravke uporabljajo osebni avtomobil.

Prikaži podatke
Preprost prestop z enega načina
prevoza na drugega
Boljše (spletne) informacije
o voznih redih
Atraktivni terminali Možnost nakupa vozovnic
preko spleta
DA - Slovenija % 64 46 43 35
DA - EU-27 % 65 52 47 38
Slika PR06-4: Bi uporabljali javni prevoz pogosteje, če bi bilo za vaše potovanje mogoče kupiti enotno vozovnico za ves javni potniški prevoz?
Viri: 

Evropska komisija, Flash Eurobarometer “Future of transport” (No 312), 2010

Prikaži podatke
Grčija Španija Ciper Luksemburg Irska Francija Avstrija Italija Švedska EU-27
DA, zagotovo % 72.7 70.1 63.5 60.9 57.9 56.8 54.2 51.9 51.7 50.1
DA, mogoče % 11.2 14.2 21.7 19.1 15.9 15.6 15.5 26.3 21 20.8
Ne % 13 14.5 13 17.8 21.2 24.6 26.6 16.4 23.8 24.5
Drugo % 3.1 1.2 1.8 2.2 5 3 3.7 5.4 3.5 4.6
Nemčija Portugalska Poljska Slovenija Velika Britanija Romunija Belgija Malta Estonija Danska
DA, zagotovo % 49.9 48.3 46.5 46.2 44.9 42.8 40.1 38.9 38.8 37.6
DA, mogoče % 23.1 21.7 22 26.3 20.3 21.6 17.3 26.8 24.6 21.6
Ne % 25.1 21.4 23.8 25.6 30.3 22.5 36 29.8 29.1 38.9
Drugo % 1.9 8.6 7.7 1.9 4.5 13.1 6.6 4.5 7.5 1.9
Slovaška Bolgarija Litva Češka Nizozemska Madžarska Finska Latvija
DA, zagotovo % 36.3 36.2 35.1 35 34.3 33.9 32.8 30.7
DA, mogoče % 29 24.9 22.4 23.2 20.2 25.6 33.7 25.3
Ne % 27.4 29.6 31.8 36.6 40.1 31.8 31.9 37.7
Drugo % 7.3 9.3 10.7 5.2 5.4 8.7 1.6 6.3
Slika PR06-5: Pri osebnih avtomobilih bo v prihodnosti najverjetneje treba spremeniti nekatere karakteristike, da bi tako znižali izpuste plinov. Ali ste pripravljeni sprejeti spremembe pri naslednjih karakteristikah?
Viri: 

Evropska komisija, Flash Eurobarometer “Future of transport” (No 312), 2010
*Opomba k sliki PR6-5: Predstavljeni so le odgovori za Slovenijo.

Prikaži podatke
Hitrost Cena ob nakupu
avtomobila
Velikost Razdalja za ponovno
polnjenje avtomobila
sem zelo pripravljen oz. pripravljen % 75.4 62 60.5 59.8
nisem pripravljen oz. sploh nisem pripravljen % 15.4 23.8 27.9 24.3
Drugo % 9.2 14.2 11.6 16
Slika PR06-6: Ali bi se strinjali z zamenjavo sheme za plačilo obstoječih stroškov osebnega avtomobila (npr. registracija in davki) z novim sistemom zaračunavanja, ki bi upošteval njegovo dejansko uporabo (npr. prevoženi kilometri, vožnja v prometnih konicah,…)?
Viri: 

Evropska komisija, Flash Eurobarometer “Future of transport” (No 312), 2010

Prikaži podatke
Luksemburg Italija Nizozemska Ciper Belgija Slovenija Danska Finska Grčija Madžarska
Popolnoma se strinjam oz. se strinjam % 71.7 68 63.8 60.5 60 57.4 57.3 56.6 56.6 53.9
Se ne strinjam oz. se popolnoma ne strinjam % 17.9 15 21.3 29.3 21.2 29.7 27.7 29.9 28.7 20.6
Ostalo % 10.4 17 14.9 10.2 18.8 12.9 15 13.5 14.7 25.5
Španija Bolgarija Francija EU-27 Švedska Slovaška Irska Avstrija Nemčija Poljska
Popolnoma se strinjam oz. se strinjam % 52.4 52.1 50.7 50.2 49.1 48 47.1 47.1 46.9 44.5
Se ne strinjam oz. se popolnoma ne strinjam % 34.9 17.1 34.2 30.3 31.6 23.1 39.7 35.5 34.1 26.6
Ostalo % 12.7 30.8 15.1 19.5 19.3 28.9 13.2 17.4 19 28.9
Malta Velika Britanija Češka Latvija Romunija Portugalska Estonija Litva
Popolnoma se strinjam oz. se strinjam % 44 42.1 41.1 36.5 36.1 34.8 34.2 20.6
Se ne strinjam oz. se popolnoma ne strinjam % 31.3 40.3 45.5 32.7 25.5 33.7 37.7 45.7
Ostalo % 24.7 17.6 13.4 30.8 38.4 31.5 28.1 33.7
Slika PR06-7: Kateri od naštetih sistemov za gorivo je po Vašem mnenju okoljsko najprijaznejši z zornega kota kakovosti zraka?
Viri: 

Evropska komisija, Flash eurobarometer "Attitudes of Europeans towards air quality" (No 360), 2012.

Prikaži podatke
EU-27 Belgija Bolgarija Portugalska Romunija Slovenija Nemčija Estonija Finska Švedska
Elektični avtomobil % 71 75 72 83 65 82 65 79 72 76
Hibridni/bencinski avtomobil % 39 49 28 40 21 34 48 34 38 27
Biogoriva % 32 34 39 33 52 36 17 35 37 40
Hibridni/dizelski avtomobil % 31 32 22 31 14 29 32 21 42 40
Bencinski avtomobil % 10 14 16 12 13 7 11 6 5 5
Dizelski Awtomobil % 10 11 17 13 10 7 11 4 9 8
Luksemburg Avstrija Ciper
Elektični avtomobil % 70 70 61
Hibridni/bencinski avtomobil % 49 49 47
Biogoriva % 21 20 28
Hibridni/dizelski avtomobil % 35 38 33
Bencinski avtomobil % 18 11 11
Dizelski Awtomobil % 17 10 6
Slika PR06-8: Kateri ukrep bi najučinkoviteje rešil okoljske probleme, ki so posledica prometa?
Viri: 

CEC 1999.

Prikaži podatke
Izboljšan javni promet Več pešpoti Zmanjšanje cestnega prometa Več kolesarskih stez Zmanjšanje parkirnih mest v centrih mest Gradnja hitrih prog v mestih Plačanje cestnine za vstop v mesto zvišanje cen goriva
DA % 69 47 41 31 23 23 19 8

Cilji

Ozaveščanje in informiranje prebivalstva o trajnostni mobilnosti (RePPRS in Bela knjiga).
- Povečanje uporabe alternativnih oblik mobilnosti in odgovornejša raba avtomobila (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Vzgoja potnikov v smeri razvoja in uporabe intermodalnega potniškega prometa (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013). 


 Rezultati raziskave Evropske komisije iz leta 2010 in 2011 kažejo, da se tako prebivalci držav EU-27 kot tudi prebivalci Slovenije zavedajo posledic za okolje zaradi naraščajočega prometa in bi bili pripravljeni sprejeti predloge za rešitev okoljskih problemov povezanih s prometom.

Že na začetku raziskave se je pokazalo, da je zaskrbljenost glede prometa v Evropi upravičena, saj več kot polovica anketirancev za vsakodnevne opravke uporablja osebni avtomobil. Stanje je še posebej zaskrbljujoče v Sloveniji, kjer avtomobil vsak dan uporablja več kot 68 % prebivalcev, medtem ko jih javni prevoz uporablja le 10 %, kar Slovenijo uvršča na sam rep držav EU-27 glede uporabe trajnostnih prevoznih načinov.

Prebivalci Slovenije se za uporabo javnega prevoza ne odločajo predvsem zaradi pomanjkanja povezav ter zato, ker se jim zdi uporaba osebnega avtomobila veliko bolj priročna. Ta dva kriterija je kot pomembna faktorja pri odločitvi, kako se bodo prevažali, izpostavilo več kot 77 % tistih, ki raje uporabijo osebni avtomobil. Več kot 50 % vprašanih je kot pomembne kriterije izpostavilo tudi nizko pogostost, nezanesljivost ter previsoko ceno. Dostopnost voznih redov in skrb glede varnosti sta pri odločitvi za uporabo javnega prevoza najmanj pomembna faktorja. 64 % rednih uporabnikov osebnih avtomobilov bi uporabilo javni prevoz, če bi bile možnosti prestopa med posameznimi vrstami prevoza preprostejše. Predlogi, da se izpopolni (spletna) objava voznih redov, obnovijo terminali ter vozovnice pričnejo prodajati preko spleta niso v uporabo javnega prevoza prepričali niti polovice anketirancev. 73 % odstotkov vseh anketirancev bi zagotovo oziroma verjetno uporabljalo javni prevoz v primeru, da bi bila uvedena enotna karta, ki bi jo lahko uporabljali za vse prevoze. Zanimanje za enotno karto za uporabo vseh obstoječih vrst javnega prevoze je sicer veliko povsod v Evropi.

Velik problem naraščajočega prometa so tudi izpusti toplogrednih plinov ter onesnaževal zraka. V prihodnosti bo treba karakteristike avtomobilov najverjetneje spremeniti tako, da bi s tem znižali izpuste plinov. Izkazalo se je, da bi bila večina anketiranih iz Slovenije ob nakupu novega avtomobila naklonjenih vsem predlaganim spremembam – najbolj spremembam pri hitrosti (77 %) in ceni (62 %) avtomobilov. Treba je opozoriti, da bi takšna okoljska angažiranost pri nakup novega avtomobila lahko bila posledica dobronamernosti vprašanih, saj bi na tak način lahko izražali le njihovo željo po izražanju ekološki zavesti, ki velja za splošno družbeno normo.

Da se slovenski anketiranci zavedajo problematike prometa v vsakdanjem življenju, kar je pokazalo tudi dejstvo, da bi jih kar 58 % (EU-27 - 50 %) želelo zamenjati trenutno shemo za plačilo obstoječih stroškov avtomobila (npr. registracija in davki) z novim sistemom zaračunavanja, ki bi upošteval dejansko uporabo vozil.

Po podatkih Evropske agencije za okolje je nezadovoljstvo ljudi zaradi prometa precejšnje, kot njegovi glavni negativni posledici pa se najpogosteje zdita prevelika količina prometa in prekomerno onesnaževanje zraka ter v nekoliko manjši meri tudi uničevanje krajine in hrup, vendar pa je odstotek ljudi, ki se nad tem pritožujejo, v upadu (ocena gibanja 1992–2002). Vsesplošno lahko govorimo o ozaveščenosti ljudi o škodljivih vplivih prometa na okolje, saj kar 69 % anketirancev meni, da je izboljšan javni promet ključni ukrep k rešitvi okoljskih problemov. Nadalje je zaželeno tudi povečanje čistejšega cestnega prometa (uporaba električnih in hibridnih vozil, Uporaba biogoriv) in drugih oblik necestnega prometa, kot so kolesarske steze in pešpoti. Cenovna politika (dražja goriva) pa dobiva malo javne podpore (EEA, 2004).

Treba je poudariti, da zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje mobilnostnih navad. Z zagotavljanjem informacij in ozaveščanjem lahko pomagamo pri spreminjanju vzorcev navad glede trajnostne mobilnosti. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (2006) že v svojih načelih in strateških usmeritvah izpostavlja pomen okoljske ozaveščenosti in dialog z vsemi zainteresiranimi ter sodelovanje javnosti. Ta načela izhajajo iz Aarhuške konvencije in direktiv EU, ki se nanašajo na pravico javnosti do dostopa do podatkov, do udeležbe v postopkih in do varstva njenih pravic. Podrobneje so načrti na področju ozaveščanja javnosti opredeljeni v poglavju o komuniciranju in izobraževanju. Okoljsko ozaveščanje oziroma krepitev zavesti o skupni odgovornosti za stanje v okolju in vzpodbujanje pripravljenosti za spreminjanje sistema vrednot in življenjskega sloga vseh prebivalcev Slovenije je opredeljeno kot eden od ukrepov doseganja ciljev trajnostnega razvoja. S pomočjo različnih komunikacijskih kanalov, orodij in aktivnosti naj bi skušali krepiti okoljsko in etično zavest ter razvoj vrednot in spremembe navad. Kot konkreten cilj na področju prometa Resolucija izpostavlja aktivnosti za povečanje uporabe alternativnih oblik mobilnosti in odgovornejše rabe avtomobila. Med ukrepi, ki naj bi omogočali doseganje ciljev, je navedeno sodelovanje in spodbujanje občin pri promociji trajnostne mobilnosti in ozaveščanje o vplivih avtomobilskega prometa ter prednostih alternativnih načinov prevoza.

Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (2006) se v ciljih na področju potniškega prometa zavzema za spremembo potovalnih navad, a pri tem izpostavlja zgolj mesta. Lokalne oblasti naj bi izvajale ukrepe spodbujanja hoje, uporabe koles in javnega potniškega prometa ter dvigovanja okoljske ozaveščenosti prebivalcev. Ozaveščanje javnosti je vključeno tudi v splošne ukrepe prometne politike, ki predvidevajo vzgojo in izobraževanje, obveščanje in trženje, s čimer bi pri ljudeh vzbudili zavest o pomenu prometnega sistema, njegovem delovanju in optimalni uporabi prometne infrastrukture.

V Sloveniji, tako kot v večini drugih evropskih držav, od leta 2000 poteka vsakoletna ozaveščevalna kampanja »V mestu brez avtomobila«, ki se je razširila v pobudo evropski teden mobilnosti. Glavni namen obeh akcij je predvsem olajšati izvajanje trajnih ukrepov in rešitev za zmanjšanje prevelike uporabe osebnih avtomobilov.

Poleg omenjene aktivnosti je pri zagotavljanju informacij treba omeniti Pravilnik o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO2 novih osebnih vozil (2003), ki je začel veljati v začetku leta 2004. Med drugim predvideva tudi pripravo priročnika o varčni rabi goriva in emisijah CO2. 


Podatki za Slovenijo in druge države:

Cilji so povzeti po:Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l.RS, št. 58/06), Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.  in Beli Knjigi:Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Flash Eurobarometer “Future of transport” (No 312), in Flash eurobarometer "Attitudes of Europeans towards air quality" (No 360);
Skrbnik podatkov: Evropska komisija, Direktorat za mobilnost in promet.
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec je narejen na podlagi raziskave Flash Eurobarometer “Future of transport” (No 312), ki je bila izvedena 15.-19. oktobra 2010 v 27-ih državah članicah Evropske unije. Raziskava je bila izvedena preko telefonov. V raziskavo je bilo vključenih približno 1000 državljanov posameznih držav, le za Malto, Luksemburg in Ciper jih je bilo 500. Skupaj je bilo opravljenih 27.570 anket. Sodelujoči so morali biti stari vsaj 15 let.. Za Slovenijo je raziskavo opravljalo podjetje Cati d.o.o. – vprašanja so bila prevedena v slovenski jezik.
Na vprašanji predstavljeni na grafih PR6-2 in PR6-3 so odgovarjali le tisti, ki so na prvo vprašanje (graf PR6-1) odgovorili, da vsakodnevno uporabljajo osebni avtomobil.
Na grafih PR6-2 in PR6-5 so predstavljeni le podatki za Slovenijo.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so deleži anketirancev, ki so izbrali določen odgovor.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec opredeljujejo kakovostni in evropsko primerljivi podatki, ki pa temeljijo zgolj na krajši raziskavi, zato ne obstaja daljša časovna serija.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo le na leto 2010.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 3 (podatki se nanašajo le na leto 2010)
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

  • Bela knjiga, 2011. Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
  • EEA, 2004. TERM 2004 40 – Public awareness and behaviour. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency.
  • Evropska komisija. 2010.  Flash Eurobarometer “Future of transport” (No 312).
  • Evropska komisija. 2012.  Flash eurobarometer "Attitudes of Europeans towards air quality" (No 360).
  • Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013
  • Pravilnik o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO2 novih osebnih vozil (Ur.l.RS, št. 86/03).
  • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Ur.l.RS, št. 2/06).
  • Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 58/06). 

Povezani kazalci


TWITTER