KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izvoz odpadkov iz Slovenije se je v letu 2020 zmanjšal, prvič po desetih letih naraščanja. Izvozili smo okoli 340 tisoč ton odpadkov, predvsem v Avstrijo in na Madžarsko. Tudi uvoz odpadkov je v letu 2020 prvič upadel,  uvozili smo okoli 61 tisoč ton odpadkov.


Kazalec prikazuje letno količino izvoženih in uvoženih odpadkov iz Slovenije, ki so lahko nevarni ali nenevarni in za katere je potrebno pridobiti soglasja.

Področje pošiljanja odpadkov preko meja urejata Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja in Uredba o pošiljkah odpadkov. Slednji predpis implementira Baselsko konvencijo, Sklep sveta OECD o prekomejnem prevozu odpadkov in Lomejsko konvencijo.

Uvoz odpadkov v Slovenijo z namenom odstranjevanja , je zaradi nezadostnih zmogljivosti objektov prepovedan. Prav tako ni dovoljen uvouz odpadkov na predelavo, in sicer za odpadke s št. 15 01 06 (mešana embalaža), 19 12 04 (plastika in guma) in 19 12 12 (odpadki iz mehanske obdelave odpadkov, vključno z mešanicami), če gredo na postopke R12 ali R13 in se iz njih nastali odpadki po obdelavi ne bodo predelali v RS, oziroma odpadki z navedenimi št. odpadka odpadki vsebujejo več kot 2% snovi, ki se je ne da predelati in bi bilo potrebno zato ostanke odstraniti.

Uvoz je dovoljen je le, če bodo odpadki varno predelani na drug način  in so tehnične zmogljivosti zadostne. Izvoz odpadkov iz Slovenije, ki so namenjeni odstranjevanju, je dovoljen le, če na območju Republike Slovenije ni zadostnih tehničnih zmogljivosti in potrebnih naprav za neškodljivo odstranjevanje oziroma, če izvoz ni v nasprotju z zakonodajo EU. Zadnja sprememba uredbe o pošiljkah odpadkov pa odraža spremembe mednarodne zakonodaje (uvedba novih kod za plastiko in spremembe režimov pošiljanja) zaradi naraščajočega problema neustreznega ravnanja z odpadno plastiko še posebno v državah izven EU.


Grafi

Slika OD04-1: Količina odpadkov uvoženih v in izvoženih iz Slovenije
Viri: 

Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, 2022 

Prikaži podatke

uvoz [1000 t]

izvoz [1000 t]

1995

22,12

1,55

1996

21,41

5,53

1997

19,51

2,14

1998

13,36

3,17

1999

18,44

2,96

2000

22,33

4,70

2001

20,50

7,89

2002

20,89

10,73

2003

23,19

14,69

2004

25,60

18,40

2005

23,10

24,90

2006

22,90

39,80

2007

27,40

69,70

2008

22,13

102,66

2009

27,53

76,76

2010

38,01

103,69

2011

41,28

115,48

2012

37,29

178,38

2013

34,31

191,76

2014

37,45

228,25

2015

40,58

237,71

2016

36,98

246,78

2017

49,40

319,49

2018

88,93

389,42

2019

102,02

384,98

2020

60,64

337,37

Slika OD04-2: Količine odpadkov izvoženih iz Slovenije glede na državo uvoza
Viri: 

Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, 2022 

Prikaži podatke

2007 [t]

2007 [%]

2008 [t]

2008 [%]

2009 [t]

2009 [%]

2010 [t]

2010 [%]

2011 [t]

2011 [%]

2012 [t]

2012 [%]

2013 [t]

2013 [%]

2014 [t]

2014 [%]

2015 [t]

2015 [%]

2016 [t]

2016 [%]

2017 [t]

2017 [%]

2018 [t]

2018 [%]

2019 [t]

2019 [%]

2020 [t]

2020 [%]

Avstrija

29325,70

42,08

35323,11

34,42

22520,58

29,34

27437,14

26,43

51115,00

44,61

87447,07

49,02

90558,18

47,23

113621,16

49,76

109984,70

46,26

130352,31

52,82

143244,52

44,84

131258,86

33,71

118292,02

30,73

136412,65

40,43

Nemčija

26194,72

37,59

24089,09

23,47

6161,24

8,03

10018,20

9,65

16198,89

14,14

18859,82

10,57

17634,84

9,20

18297,38

8,01

20010,85

8,42

12889,90

5,22

11592,78

3,63

12736,17

3,27

12308,78

3,20

13800,95

4,09

Madžarska

13299,21

19,08

18946,08

18,46

23752,07

30,94

28289,23

27,26

37119,78

32,40

56118,99

31,46

67710,47

35,31

85395,82

37,40

94308,73

39,67

84030,50

34,05

133900,73

41,91

188808,67

48,48

196671,98

51,09

80967,22

24

Hrvaška

16715,71

16,29

14627,40

19,06

28510,52

27,47

1886,20

1,65

0

0

0

2337,10

0,98

4022,06

1,63

1712,73

0,54

5172,31

1,33

4242,21

1,10

22219,25

6,59

Bosna in Hercegovina

3390,42

3,30

0

0

0

0

0

0

2820,43

0,88

15098,22

3,88

16875,65

4,38

24963,33

7,40

Srbija

2815,69

2,74

2447,01

3,19

3582,06

3,45

1751,80

1,53

1651,42

0,93

0

0

0

Poljska

763,12

1,10

1269,28

1,24

7191,52

9,37

5724,88

5,52

5903,52

5,15

5790,43

3,25

6530,53

3,41

9073,93

3,97

10258,53

4,32

10649,89

4,32

13577,74

4,25

12598,82

3,24

12033,32

3,13

11107,54

3,29

Francija

80,39

0,12

61,74

0,08

42,62

0,04

1175,00

0,15

43,09

0,02

96,24

0,05

138,50

0,06

0

299,73

0,12

371,05

0,12

297,62

0,08

408,38

0,11

149,51

0,04

Romunija

25,02

0,04

73,59

0,07

0

0

185,72

0,10

0

0

0

Italija

187,19

0,18

401,47

0,35

612,06

0,34

312,46

0,16

510,73

0,22

659,58

0,28

737,04

0,30

823,79

0,26

6103,81

1,57

10314,46

2,68

6691,11

1,98

Švedska

53,61

0,03

0

0

0

Slovaška

7619,45

4,27

8843,30

4,61

1286,83

0,56

0

3753,60

1,52

11446,36

3,58

17348,82

4,46

13092

3,40

40340,47

11,96

Bolgarija

0

70,72

0,04

0

0

49,42

0,02

Češka

178,10

0,07

Belgija

66,16

0,02

Švica

737,62

0,19

653

0,19

Slika OD04-3: Količine odpadkov uvoženih v Slovenijo glede na državo izvoza
Viri: 

Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, 2022 

Prikaži podatke

2007 [t]

2007 [%]

2008 [t]

2008 [%]

2009 [t]

2009 [%]

2010 [t]

2010 [%]

2011 [t]

2011 [%]

2012 [t]

2012 [%]

2013 [t]

2013 [%]

2014 [t]

2014 [%]

2015 [t]

2015 [%]

2016 [t]

2016 [%]

2017 [t]

2017 [%]

2018 [t]

2018 [%]

2019 [t]

2019 [%]

2020 [t]

2020 [%]

Madžarska

13072,61

47,73

8967,90

40,52

9214,54

33,47

10131,12

26,65

6642,05

16,09

7403,43

19,85

7480,34

21,80

8850,16

23,63

9762,55

24,06

5503,42

14,88

4762,17

9,64

3751,64

4,22

3129,50

3,07

1175,53

1,94

Hrvaška

7531,01

27,49

5562,53

25,13

4753,92

17,27

6361,73

16,74

5963,68

14,50

5532,08

14,84

5171,80

15,07

4951,75

13,22

3140,69

7,74

2145,90

5,80

3854,65

7,80

4019,40

4,52

4153,94

4,07

3979,28

6,56

Črna gora

0

0

2155,13

9,74

1451,78

5,27

1446,76

3,81

1589,92

3,85

1648,33

4,42

1588,63

4,63

2102,32

5,61

1479,36

3,65

1401,75

3,79

679,89

1,38

513,79

0,58

684,35

0,67

301,06

0,50

Italija

738,68

2,70

1673,83

7,56

6477,00

23,52

12219,70

32,15

16795,52

40,69

14798,56

39,68

11414,10

33,27

8763,81

23,40

10295,56

25,37

14396,07

38,93

25453,75

51,52

62202,59

69,95

77887,27

76,35

37623,94

62,05

Makedonija

2018,85

7,37

1591,81

7,19

1189,60

4,32

1402,84

3,69

1274,05

3,09

734,80

1,97

0

0

0

Bosna in Hercegovina

3656,78

13,35

1280,19

5,78

2069,08

7,51

1993,89

5,25

3272,98

7,93

2651,20

7,11

3410,06

9,94

4717,23

12,60

5436,14

13,40

2805,32

7,59

3328,45

6,74

2895,55

3,26

2242,69

2,20

1572,72

2,59

Nemčija

373,42

1,36

811,76

3,67

2284,94

8,30

1369,79

3,60

1655,71

4,01

1459,83

3,91

1486,36

4,33

1530,94

4,09

1857,57

4,58

2574,68

6,96

2817,17

5,70

4765,07

5,36

4461,20

4,37

4697,30

7,75

Švedska

0

0

91,47

0,41

92,94

0,34

85,46

0,22

94,69

0,32

228,17

0,61

223,53

0,65

114,98

0,31

183,91

0,45

136,96

0,37

138,86

0,28

140,31

0,16

139,44

0,14

91,56

0,15

Avstrija

0

0

3992,92

9,67

2833,78

7,60

2465,12

7,18

0

637,11

1,57

1786,15

4,83

4247,69

8,60

5060,52

5,69

5590,43

5,48

8330,13

13,74

Francija

0

0

0

639,69

1,86

0

0

673,20

1,36

941,56

1,06

1708,58

1,67

1842,32

3,04

Srbija

0

0

0

69,64

0,20

4583,04

12,24

5898,86

14,54

4407,20

11,92

2718,83

5,50

3420,02

3,85

1285,55

1,26

Nizozemska

0

0

0

361,86

1,05

1312,87

3,51

1629,89

4,02

1757,96

4,75

342,55

0,69

1124,56

1,26

644,84

0,63

Belgija

188

0,50

0

Španija

330,78

0,88

253,49

0,62

Poljska

61,23

0,17

385,99

0,78

92,35

0,10

Litva

88,62

0,09

1023,17

1,69

Slika OD04-4: Nadaljnje ravnanje z odpadki uvoženimi in izvoženimi iz Slovenije
Viri: 

Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, 2022 

Prikaži podatke

UVOZ - predelava [t]

UVOZ - predelava [%]

UVOZ - odstranjevanje [t]

UVOZ - odstranjevanje [%]

IZVOZ - predelava [t]

IZVOZ - predelava [%]

IZVOZ - odstranjevanje [t]

IZVOZ - odstranjevanje [%]

2007

27391,35

100

0

0

54164,68

77,72

15523,47

22,28

2008

22134,62

100

0

0

72843,85

70,98

29779,11

29,02

2009

27534,05

100

0

0

61142,59

79,65

15618,97

20,35

2010

38011,43

100

0

0

84946,23

81,84

18845,62

18,16

2011

41281,52

100

0

0

90939,15

79,37

23635,95

20,63

2012

37290,18

100

0

0

148143,97

83,05

30237,69

16,95

2013

34311,13

100

0

0

157659,38

82,22

34097,36

17,78

2014

37445,87

100

0

0

182800,13

80,06

45524,22

19,94

2015

40575,12

100

0

0

200011,73

84,08

37866,65

15,92

2016

36707,79

99,27

268,84

0,73

206862,84

83,82

39921

16,18

2017

48932,45

99,05

470,74

0,95

285043,08

89,22

34447,06

10,78

2018

88474,13

99,49

453,22

0,51

359180,70

92,23

30242,60

7,77

2019

64638,47

63,36

349368,20

90,75

35608,22

9,25

2020

60370,74

99,56

266,26

0,44

306397,93

90,82

30973,26

9,18


Cilji

- zagotovitev lastnih predelovanih kapacitet in kapacitet za odstranjevanje (načelo samozadostnosti),
- pri pošiljanju odpadkov zagotoviti ustrezno kontrolo, vključno s potrdilom o končani predelavi ali odstranitvi odpadkov,
- zagotovitev visoke stopnje varovanja okolja in zdravja ljudi,
- omejiti prehode nevarnih odpadkov preko meja na tisti minimum, ki še omogoča okolju varno ravnanje z njimi,
- zagotoviti predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov na okolju varen način čim bliže kraja njihovega izvora ter dati predelavi prednost pred odstranjevanjem,
- preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov,
- zagotavljanje dokončnega odstranjevanja in predelave nevarnih odpadkov, kadar domače zmogljivosti ne obstajajo ali niso zadostne, v okviru infrastrukture znotraj EU,
- zagotovitev boljšega nadzora nad pošiljkami odpadkov.


Z gospodarsko rastjo in globalizacijo v zadnjih desetletjih, čezmejni prevoz odpadkov narašča. Tako po cestah, železnicah kot z ladjami po morju. Prevoz nevarnih odpadkov lahko pomeni nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

Nadzor nad čezmejnim prevozom odpadkov se je začel vzpostavljati predvsem zaradi izvažanja nevarnih odpadkov z namenom odstranjevanja. Države prejemnice so jih največkrat sprejele za nižje stroške, vendar odstranjevanje ni bilo vedno skladno z varovanjem zdravja ljudi in okolja. Po letu 1990 se je področje začelo urejati tudi s predpisi, ki državam skupnosti narekujejo, da pri odstranjevanju odpadkov postanejo samozadostne, da odpadke predelujejo oz. odstranjujejo čim bližje mestu nastanka ter da se predelavi da prednost pred odstranjevanjem. Države so prav tako dolžne zagotoviti okolju varno ravnanje z odpadki in preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov.

Na količino čezmejnih pošiljk odpadkov vplivajo predvsem razlike v cenah za obdelavo (predelava in odstranjevanje odpadkov), nezadostne domače kapacitete za obdelavo in potrebe po posebnih obdelovalnih tehnologijah. Večje države imajo na splošno več različnih in tehnološko bolj dovršenih naprav za obdelavo odpadkov.

Kljub urejeni zakonodaji, so ilegalni prevozi odpadkov po nekaterih ocenah kar znatni, okoli 25 %. V ta namen je Komisija s spremembo uredbe inšpekcijskim službam omogočila večje pristojnosti. Države članice so ta določila pričele izpolnjevati v letih 2016/17.

Zaradi problema neustrezenega ravnanja z odpadno plastiko, predvsem v državah izven EU je od 1.1.2021 za čezmejno pošiljanje nekaterih plastičnih odpadkov potrebno pridobiti soglajse. Iz te obveznosti so izključene le tiste vrste plastičnih odpadkov, ki so namenjene za recikliranje in jih je zaradi njihove sestave preprosto reciklirati. Namen teh sprememb je:

  1. izboljšanje kontrole pošiljk plastičnih odpadkov preko meja;
  2. spodbujanje okoljevarnega ravnanja z njimi;
  3. zmanjšanje nezakonitega pošiljanja odpadkov preko meja.

 

Izvoz odpadkov iz Slovenije je naraščal vse od leta 2005 do leta 2019.V letu 2020 je količina izvoženih odpadkov upadla. Porast v prvih letih po 2005, je bil predvsem posledica naraščajoče količine muljev iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda. V letu 2005 smo izvozili okoli 1.730 ton (7 % celotne količine) teh odpadkov, v letu 2006 že okoli 14.200 ton (36 % celotne količine), v letu 2013 35.806 ton (19% celotne količine) v letu 2015 že 45.488 ton, v letu 2016 je količina rahlo padla na 41.760 ton, v letu 2018  je količina znašala 73.000 ton, kar predstavlja le nekaj manj kot 17% vseh izvoženih odpadkov.  V letu 2018 je bilo izvoženih največ odpadkov iz mehanske obdelave odpadkov in sicer 168.000 ton ali 43 % vseh odpadkov. Trend se je nadaljeval v letu 2019 (okoli 156.000 ton ali 40% vseh odpadkov), ter 2020 ko smo izvozili okoli 154.000 ton odpadkov iz mehanske obdelave odpadkov, kar pomeni 46% celotne količine odpadkov.

Leta 2020 smo izvozili 337,371 tisoč ton odpadkov. Odstranjeni ali predelani so bili večinoma v Avstriji (40,43 %)in na Madžarskem (24 %) nekaj pa tudi na Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Nemčiji in na Poljskem. Izvažali smo predvsem z namenom predelave, vendar je šlo tudi v odstranitev okoli 9 % (30.937 ton) odpadkov.

 

Tudi uvoz odpadkov je leta 2020 prvič upadel, po rahlem porastu v prejšnjih treh letih. Leta 2020 smo uvozili okoli 61 tisoč ton odpadkov, največ odpadnih svinčevih baterij za predelavo v MPI- Reciklaža d. o. o (okoli 27.000 ton ali 44% vseh odpadkov) ter drugih odpadkov iz mehanske obdelave (okoli 12.000 ton oz. 20 % vseh odpadkov). Največ uvoza je bilo iz Italije (62 %).. Skoraj vsi (99,56 %) uvoženi odpadki so bili v Sloveniji predelani.

Članice Evropske unije se v zadnjem desetletju soočajo s povečanim prevozom odpadkov preko svojih meja. Po podatkih Eurostata, se je med letoma 2001 in 2019 količina pošiljk nevarnih odpadkov iz EU podvojila in se iz 3,9 milijonov ton povečala na 8,1 milijona ton. Obdelava pošiljk nevarnih odpadkov iz držav članic EU-27 je v letu 2019 obsegala 78,3-odstotno predelavo in 21,5-odstotno odstranjevanje odpadkov.

Odpadki iz gradbeništva in rušenja objektov predstavljajo največjo skupino nevarnih odpadkov v izvozu držav članic EU.


Cilji so povzeti po:Programu ravnanja z odpadki in preprečevanju odpadkov RS (2022)

https://www.gov.si/teme/ravnanje-z-odpadki/

poglavje za pošiljanje odpadkov preko meja (str. 167)

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 1995-2015 in so zbrani na podlagi veljavne zakonodaje in sicer Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur.l. RS-MP, št. 15/93, 2/00 in 23/04) ter zakonodaje EU. Uredba (ES) št. 1013/06 o pošiljkah odpadkov (UL L, št. 190/06), implementira Baselsko konvencijo, Sklep sveta OECD o prekomejnem prevozu odpadkov in Lomejsko konvencijo. Izvajanje uredbe o pošiljkah odpadkov (ES), določa Uredba (Ur.l.RS-MP, št. 78/16).

Zakonodaja EU se je v letu 2006 spremenila. Uredbo (ES) 259/93 je nadomestila Uredba (ES) 1013/06, ki je začela veljati sredi leta 2007. V veljavo je stopila tudi Uredba Komisije (ES) št. 1418/07 glede izvoza nekaterih odpadkov za predelavo iz Priloge III ali IIIA k Uredbi (ES) št. 1013/06 Evropskega parlamenta in Sveta v nekatere države, za katere se Sklep OECD o nadzoru prehoda odpadkov preko meja ne uporablja. Uredba (ES) 1013/06 s spremembami med drugim tudi (ES) 660/2014, omogoča tudi večjo pristojnost inšpekcijskim službam, s čimer naj bi se zajezile ilegalne pošiljke odpadkov. Sprememba (ES) 2020/2174 pa odraža spremembe mednarodne zakonodaje (uvedba novih kod za plastiko) zaradi naraščajočega problema neustreznega ravnanja z odpadno plastiko še posebno v državah izven EU.

Odpadki za katere je za uvoz in izvoz potrebno pridobiti soglasja, so v skladu z Zakonom o ratifikaciji Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur. l. RS – MP, št. 15/93 2/00 in 23/04):

  • odpadki, ki spadajo v katerokoli kategorijo, navedeno v dodatku I Baselske konvencije, razen če nimajo nobene značilnosti, navedene v dodatku III Baselske konvencije (ne izkazujejo nevarnih lastnosti),
  • odpadki, ki jih ne pokriva prva točka (ne izkazujejo nevarnih lastnosti), temveč so določeni kot takšni ali se štejejo za nevarne po domači zakonodaji države izvoza, uvoza ali tranzita, in odpadki iz dodatka II Baselske konvencije (drugi odpadki).

Tako se ob upoštevanju določil Baselske konvencije in določil Uredbe (ES) 1013/2006, sem lahko štejejo tudi odpadki, ki ne izkazujejo nobene nevarne lastnosti, vendar je za njihovo čezmejno pošiljanje treba pridobiti soglasje, na primer, če neka država želi poostren nadzor nad pošiljkami papirja, stekla, gum ipd.

Obrat, ki v državi uvoza predeluje/odstranjuje odpadke, za katere so bila pridobljena vsa potrebna soglasja za uvoz, tranzit ali izvoz odpadkov, mora najpozneje v enem letu, če gredo odpadki na končne postopke oziroma dveh letih, če gredo na vmesne postopke odstranjevanja/predelave , od dneva, ko je prejel pošiljko odpadkov, predložiti Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, pristojnemu organu države uvoza in tranzitne države ter pošiljatelju potrdilo o odstranitvi/predelavi le-teh.

Iz obrazca je razviden datum prevoza, oddaje in prejema odpadkov pri odstranjevalcu/predelovalcu ter datum odstranitve/predelave teh odpadkov in količine prepeljanih, oddanih, prejetih in odstranjenih/predelanih odpadkov. Podatki s transportnih obrazcev o izvedeni odstranitvi/predelavi odpadkov se vpišejo v podatkovno zbirko Čezmejno pošiljanje odpadkov po uredbi 1013/2006, v kateri so evidentirana tudi vsa izdana soglasja. Po teh podatkih se vodi evidenca o dejanski uvoženi in izvoženi količini odpadkov za posamezna izdana soglasja ter za poročanje sekretariatu Baselske konvencije v skladu z njenim 13. in 16. členom in Evropski komisiji v skladu z 51. členom Uredbe (ES) št. 1013/2006.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o količinah izvoženih in uvoženih odpadkov v Sloveniji so predstavljeni v tonah oziroma so preračunani v deleže.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Količina odpadkov uvoženih v in izvoženih iz Slovenije

1000 t

Zbirka Čezmejno pošiljanje odpadkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2022

1995-2020

Novembra za predpreteklo leto

Letno

Junij 2022

ne

Količine odpadkov izvoženih iz Slovenije glede na državo uvoza

t

 

2007-2020

Novembra za predpreteklo leto

 

Junij 2022

ne

Količine odpadkov uvoženih v Slovenijo glede na državo izvoza

Nadaljnje ravnanje z odpadki uvoženimi in izvoženimi iz Slovenije

%

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

- Letna poročila Slovenije:Regulation (EC) No 1013/2006 on shipmentsofwaste

- Eurostat: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Waste_shipme...


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER