KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu 2019 pod povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010.

 


 

Kazalec prikazujemo s količino napajanja plitvih vodonosnikov podzemne vode za hidrološko leto (1. november – 31. oktober) v vseh vodnih telesih podzemne vode za celotno območje Slovenije (VD15-1 in VD15-2).

Podzemna voda se obnavlja z napajanjem vodonosnikov, ki je kompleksen proces dotoka vode v polno nasičeno cono v podzemlju. Napajanje letno ocenjujemo z regionalnim vodno-bilančnim modelom in izrazimo z višino v vodonosnike infiltrirane vode (mm), oz. z indeksom letne spremenljivosti (povprečje obdobja 1981-2010 = 100).


Grafi

Slika VD15-1: Modelska ocena napajanja plitvih vodonosnikov v hidrološkem letu 2019
Viri:

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH in Agencija RS za okolje), 2020 (15. 04. 2021)

Prikaži podatke
Slika VD15-2: Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije po posameznih hidroloških letih od povprečja hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010
Viri:

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH in Agencija RS za okolje), 2020 (15. 04. 2021)

Prikaži podatke
    1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
odstopanje % -20,6689 33,12941 -7,07093 11,16298 7 7,432872 6,529412 7,876817 33,28581 20,57128 -8,01003 12,85502 -28,3896 15,76471 13,20727 -4,19516 17,6699 -12,8893 -6,64118 7,716609 4,368166 4,688927 -11,2706 -4,60554 15,91799 17,36886 -12,4702 3,776817 8,520069 6,456055 -5,6173 -4,29412 -36,4083 16,66471 -2,26471 -23,0118 -15,9772 17,61903 11,0474 38,25329 -39,6927 -28,4429 15,32872 59,64158 4,069204 -9,10035 -7,85467 23,91003 -20,6135
obdobno povprečje 1981-2010 mm 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0 289,0
Slika VD15-3: Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2019 od povprečja hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010
Viri:

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH in Agencija RS za okolje), 2020 (15. 04. 2021)

Prikaži podatke

Cilji

  •  Izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda ter napovedovanja in opozarjanja pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi (hidrološkimi sušami v vodonosnikih);
  •  identifikacija območij podzemnih voda s pogostimi pojavi ali trendi hidroloških suš;
  •  izboljšanje upravljanja podzemnih voda na področju preskrbe prebivalstva s pitno vodo in ohranjanja ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo.

Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja večino potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno spremenljivost. V zadnjem času je izražena tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih ekstremov. Ker so v prihodnosti možne krize v oskrbi z vodo, je spremljanje količinskega obnavljanja podzemne vode še toliko bolj pomembno.

Najmanjše obnovljene količine podzemne vode v plitvih vodonosnikih so ocenjene v telesih podzemne vode severovzhodne Slovenije in na Primorskem (Slika VD15-1). V zadnjem desetletju je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na območju Goričkega za več kot 10-krat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih Alpah. Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega napajanja vodonosnikov pa je v zadnjem desetletju značilna tudi velika časovna spremenljivost. Indeksi letnega napajanja glede na povprečje obdobja 1981 2010 dosegajo velik razpon letnih količin napajanja, kar kaže na veliko količinsko občutljivost podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije.

Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih Slovenije v hidrološkem letu 2019 pod povprečjem obdobja 1981-2010 (Slika VD15-2). Povprečno odstopanje za območje celotne Slovenije je znašalo -21 %. Največja negativna odstopanja od povprečja obdobja 1981-2010 so bila v vodnih telesih vzhodnega dela države: VTPodV_4018 Goričko, VTPodV_4017 Vzhodne Slovenske gorice in VTPodV_4016 Murska kotlina, kjer dosežejo več kot -30%. Nekoliko manjše negativno odstopanje pa se pojavlja na jugovzhodu Slovenije do -10 %.


Metodologija

Cilji povzeti po: 

Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06, poglavje IV. Urejanje voda, Okvirni direktivi o vodah (Direktiva 2000/60/ES), Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS 39/06, 70/08, 108/09), Zakonu o vodah (Ur. l. RS 110/02, 57/08), Uredbi o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS 25/09), Pravilniku o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS 31/09).

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Ključni element procedure GROWA je izračun dejanske evapotranspiracije, zato so vhodne padavine v model ločene glede na vegetacijska obdobja: v »zimske« od novembra do aprila in »poletne« od maja do oktobra. GROWA-SI hidrološko leto se začne s 1. novembrom, kar pomeni, da posamezno obdelovalno leto vključuje dva zadnja meseca iz predhodnega leta in se končuje 31. oktobra. Kazalec se osvežuje letno za preteklo hidrološko leto.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Obnovljive količine podzemne vode so ocenjene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & ARSO), ki ob upoštevanju klimatskih pogojev, geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in hidrogeologije oceni letno realno evapotranspiracijo in izračuna posamezne komponente odtoka v hidrološkem letu. Model je umerjen s hidrometričnimi podatki za obdobje 1971-2000 iz programa državnega monitoringa voda z zagotovljeno kakovostjo po standardu ISO 9001:2000. Vodnobilančna komponenta podzemnega odtoka predstavlja obnovljeno količino podzemne vode v hidrološkem letu (v mm), prikazano kot raster v ločljivosti 100x100 metrov (Slika VD15-1) in kot agregirano povprečje za celotno območje Slovenije v hidrološkem letu (Slika VD15-2). Indeks s stalno osnovo povprečja obdobja 1981-2010 n/81-10 za hidrološko leto n izrazimo kot n/81-10 = X n *100 / X 81-10 (Preglednica VD15-1).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Modelska ocena napajanja plitvih vodonosnikov v hidrološkem letu 2019

 

mm/leto

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2020

2019

November za preteklo leto

letno

15.4.2021

ne

Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije po posameznih hidroloških letih od povprečja hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010

 

%

2019

 

November za preteklo leto

letno

15.4.2021

ne

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov

Related indicators