KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v letu 2011 izrazito nižja od povprečja obdobja 2001-2010. Nižja je bila celo od obnovljive količine podzemne vode v zadnjem desetletju najbolj sušnega leta 2003.


Kazalec prikazujemo z letno količino napajanja plitvih vodonosnikov podzemne vode v vseh vodnih telesih podzemne vode za celotno območje Slovenije (VD15-1 in VD15-2), in z indeksom letne spremenljivosti količinskega obnavljanja podzemne vode po posameznih telesih podzemne vode glede na povprečje obdobja 2001-2010 = 100 (VD15-3).

Podzemna voda se obnavlja z napajanjem vodonosnikov, ki je kompleksen proces dotoka vode v polno nasičeno cono v podzemlju. Napajanje letno ocenjujemo z regionalnim vodno-bilančnim modelom in izrazimo z višino v vodonosnike infiltrirane vode (mm), oz. z indeksom letne spremenljivosti (povprečje obdobja 2001-2010 = 100).


Grafi

Slika VD15-1: Modelska ocena napajanja plitvih vodonosnikov v letu 2011
Viri: 

Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2012

Slika VD15-2: Letna povprečja obnovljive količine podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije v primerjavi s povprečjem 2001-2010
Viri: 

Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2012

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
letna obnovljiva količina podzemne vode mm/leto 273 277 184 337 282 222 243 340 321 400
povprečje 2001-2010 mm/leto 288 288 288 288 288 288 288 288 288 288
2011
letna obnovljiva količina podzemne vode mm/leto 174
povprečje 2001-2010 mm/leto 288
Slika VD15-3: Indeksi letnega povprečja obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih posameznih teles podzemne vode (povprečje 2001-2010=100)
Viri: 

Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2012


Cilji

Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja okoli 97% potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno varijabilnost. V zadnjem času je izražena tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih hidroloških suš podzemne vode. Ker so v prihodnosti možne krize v vodo oskrbi, ta indikator pridobiva na pomenu. Glavne koristi od metod uporabljenih za določitev indikatorja, kakor tudi indikatorja samega so sledeče:
- izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda ter napovedovanja in opozarjanja pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi (hidrološkimi sušami v vodonosnikih);
- identifikacija območij podzemnih voda s pogostimi pojavi ali trendi hidroloških suš;
- izboljšanje upravljanja podzemnih voda na področju preskrbe prebivalstva s pitno vodo in ohranjanja ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo.


Najmanjše obnovljene količine in hkrati tudi največje časovne spremenljivosti pri letnem obnavljanju podzemne vode v plitvih vodonosnikih so ocenjene v telesih podzemne vode severovzhodne Slovenije (Slika VD15-1). V zadnjem desetletju je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na območju Goričkega za več kot 10-krat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih Alpah. Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega napajanja vodonosnikov pa je v zadnjem desetletju značilna tudi velika časovna spremenljivost. Indeksi letnega napajanja glede na povprečje obdobja 2001-2011 dosegajo velik razpon letnih količin napajanja (Slika VD15-3), kar kaže na veliko količinsko občutljivost zalog podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije.

Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2011 izrazito nižja od povprečja obdobja 2001-2010 (Slika VD15-2). Največje odstopanje od povprečja obdobja 2001-2010 je bilo v letu 2011 v vodnih telesih Krške, Dravske in Murske kotline ter Slovenskih goric (I 11/01-10 < 40) ; nekoliko manjše odstopanje od povprečja pa je bilo v vodnih telesih alpskega območja (I 11/01-10 > 70) ( Slika VD15-3).


Cilji in pravne podlage:
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06, poglavje IV. Urejanje voda, Okvirna direktiva o vodah (Direktiva 2000/60/ES), Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 39/06, 70/08, 108/09), Zakon o vodah (Ur. l. RS 110/02, 57/08), Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS 25/09), Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS 31/09)
Vir podatkov: Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & Agencija RS za okolje); zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, dr. Jože Uhan (vodja sektorja za hidrogeološke analize), dr. Mišo Andjelov (vodja projekta državnega regionalnega vodno-bilančnega modeliranja).

Datum zajema podatkov za kazalec: Kazalec je bil osvežen s podatki za leto 2011, ki so bili zajeti iz zbirk meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje v maju 2012.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec se osvežuje letno.
Metodologija obdelave podatkov: Obnovljive količine podzemne vode so ocenjene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & ARSO), ki ob upoštevanju klimatskih pogojev, geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in hidrogeologije oceni letno realno evapotranspiracijo in izračuna posamezne komponente letnega odtoka. Model je umerjen s hidrometričnimi podatki za obdobje 1971-2000 iz programa državnega monitoringa voda z zagotovljeno kakovostjo po standardu ISO 9001:2000. Vodnobilančna komponenta podzemnega odtoka predstavlja letno obnovljeno količino podzemne vode v mm, prikazano kot raster v ločljivosti 100x100 metrov (Slika VD15-1) in kot agregirano letno povprečje za celotno območje Slovenije (Slika VD15-2). Indeks s stalno osnovo povprečja obdobja 2001-2010 In/01-10 za leto n izrazimo kot I n/01-10 = Xn*100 / X01-10 (Slika VD15-3).


TWITTER