KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v letu 2012 pod povprečjem obdobja 2001-2010, vendar nekoliko nad količinami v sušnih letih 2011 in 2003.


Kazalec prikazujemo z letno količino napajanja plitvih vodonosnikov podzemne vode v vseh vodnih telesih podzemne vode za celotno območje Slovenije (VD15-1 in VD15-2), in z indeksom letne spremenljivosti količinskega obnavljanja podzemne vode po posameznih telesih podzemne vode glede na povprečje obdobja 2001-2010 = 100 (VD15-3).

Podzemna voda se obnavlja z napajanjem vodonosnikov, ki je kompleksen proces dotoka vode v polno nasičeno cono v podzemlju. Napajanje letno ocenjujemo z regionalnim vodno-bilančnim modelom in izrazimo z višino v vodonosnike infiltrirane vode (mm), oz. z indeksom letne spremenljivosti (povprečje obdobja 2001-2010 = 100).


Grafi

Slika VD15-1: Modelska ocena napajanja plitvih vodonosnikov v letu 2012
Viri: 

Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2013

Slika VD15-2: Letna povprečja obnovljive količine podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije v primerjavi s povprečjem 2001-2010
Viri: 

Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2013

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
letna obnovljiva količina podzemne vode mm/leto 273 277 184 337 282 222 243 340 321 400
povprečje 2001-2010 mm/leto 288 288 288 288 288 288 288 288 288 288
2011 2012
letna obnovljiva količina podzemne vode mm/leto 174 206
povprečje 2001-2010 mm/leto 288 288
Slika VD15-3: Indeksi letnega povprečja obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih posameznih teles podzemne vode (povprečje 2001-2010=100)
Viri: 

Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2013

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Savska kotlina in Ljubljansko Barje mm/leto 90 89 66 128 102 70 82 122 117 134
Savinjska kotlina mm/leto 98 92 49 120 120 81 95 117 108 121
Krška kotlina mm/leto 98 111 40 111 131 91 91 97 93 137
Julijske Alpe v porečju Save mm/leto 103 96 75 116 79 74 78 129 119 131
Karavanke mm/leto 89 96 78 111 91 72 83 123 132 125
Kamniško-Savinjske Alpe mm/leto 96 92 70 115 104 76 90 116 120 120
Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje mm/leto 87 91 69 123 96 71 77 123 115 148
Posavsko hribovje do osrednje Sotle mm/leto 94 99 52 124 119 77 89 115 99 132
Spodnji del Savinje do Sotle mm/leto 94 93 55 122 117 83 97 114 104 122
Kraška Ljubljanica mm/leto 98 97 66 119 92 77 78 120 104 148
Dolenjski kras mm/leto 94 103 58 125 113 83 90 109 91 134
Dravska kotlina mm/leto 85 90 52 117 119 91 105 96 123 122
Vzhodne Alpe mm/leto 80 92 67 116 113 81 107 102 131 111
Haloze in Dravinjske gorice mm/leto 86 90 51 127 116 90 107 107 104 122
Zahodne Slovenske gorice mm/leto 69 89 36 110 128 92 109 96 146 125
Murska kotlina mm/leto 64 86 28 112 134 100 109 81 153 134
Vzhodne Slovenske gorice mm/leto 62 87 27 104 134 98 111 95 156 126
Goričko mm/leto 32 82 14 106 147 102 113 91 175 136
Obala in Kras z Brkini mm/leto 93 103 61 105 89 80 78 117 110 164
Julijske Alpe v porečju Soče mm/leto 112 96 72 112 63 74 74 137 119 141
Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota mm/leto 99 92 73 107 85 67 69 127 115 168
2011 2012
Savska kotlina in Ljubljansko Barje mm/leto 61 67
Savinjska kotlina mm/leto 50 77
Krška kotlina mm/leto 36 70
Julijske Alpe v porečju Save mm/leto 67 84
Karavanke mm/leto 72 84
Kamniško-Savinjske Alpe mm/leto 71 84
Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje mm/leto 68 70
Posavsko hribovje do osrednje Sotle mm/leto 52 81
Spodnji del Savinje do Sotle mm/leto 55 82
Kraška Ljubljanica mm/leto 59 63
Dolenjski kras mm/leto 52 75
Dravska kotlina mm/leto 40 57
Vzhodne Alpe mm/leto 60 81
Haloze in Dravinjske gorice mm/leto 45 59
Zahodne Slovenske gorice mm/leto 37 55
Murska kotlina mm/leto 40 45
Vzhodne Slovenske gorice mm/leto 38 52
Goričko mm/leto 52 38
Obala in Kras z Brkini mm/leto 62 44
Julijske Alpe v porečju Soče mm/leto 71 85
Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota mm/leto 69 65

Cilji

Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja okoli 97% potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno varijabilnost. V zadnjem času je izražena tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih hidroloških suš podzemne vode. Ker so v prihodnosti možne krize v vodo oskrbi, ta indikator pridobiva na pomenu. Glavne koristi od metod uporabljenih za določitev indikatorja, kakor tudi indikatorja samega so sledeče:
- izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda ter napovedovanja in opozarjanja pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi (hidrološkimi sušami v vodonosnikih);
- identifikacija območij podzemnih voda s pogostimi pojavi ali trendi hidroloških suš;
- izboljšanje upravljanja podzemnih voda na področju preskrbe prebivalstva s pitno vodo in ohranjanja ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo.


Najmanjše obnovljene količine in hkrati tudi največje časovne spremenljivosti pri letnem obnavljanju podzemne vode v plitvih vodonosnikih so ocenjene v telesih podzemne vode severovzhodne Slovenije (Slika VD15-1). V zadnjem desetletju je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na območju Goričkega za več kot 10-krat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih Alpah. Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega napajanja vodonosnikov pa je v zadnjem desetletju značilna tudi velika časovna spremenljivost. Indeksi letnega napajanja glede na povprečje obdobja 2001-2011 dosegajo velik razpon letnih količin napajanja (Slika VD15-3), kar kaže na veliko količinsko občutljivost zalog podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije.

Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2012 nižja od povprečja obdobja 2001-2010 (Slika VD15-2). Največje odstopanje od povprečja obdobja 2001-2010 je bilo v letu 2012 v vodnih telesih Goričko in Murska kotlina ter Obala in Kras z Brkini (I 11/01-10 < 50) ( Slika VD15-3).


Cilji in pravne podlage:
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06, poglavje IV. Urejanje voda, Okvirna direktiva o vodah (Direktiva 2000/60/ES), Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 39/06, 70/08, 108/09), Zakon o vodah (Ur. l. RS 110/02, 57/08), Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS 25/09), Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS 31/09)
Vir podatkov: Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & Agencija RS za okolje); zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, dr. Jože Uhan (vodja sektorja za hidrogeološke analize), dr. Mišo Andjelov (vodja projekta državnega regionalnega vodno-bilančnega modeliranja).

Datum zajema podatkov za kazalec: Kazalec je bil osvežen s podatki za leto 2012, ki so bili zajeti iz zbirk meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje v marcu 2013.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec se osvežuje letno.
Metodologija obdelave podatkov: Obnovljive količine podzemne vode so ocenjene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & ARSO), ki ob upoštevanju klimatskih pogojev, geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in hidrogeologije oceni letno realno evapotranspiracijo in izračuna posamezne komponente letnega odtoka. Model je umerjen s hidrometričnimi podatki za obdobje 1971-2000 iz programa državnega monitoringa voda z zagotovljeno kakovostjo po standardu ISO 9001:2000. Vodnobilančna komponenta podzemnega odtoka predstavlja letno obnovljeno količino podzemne vode v mm, prikazano kot raster v ločljivosti 100x100 metrov (Slika VD15-1) in kot agregirano letno povprečje za celotno območje Slovenije (Slika VD15-2). Indeks s stalno osnovo povprečja obdobja 2001-2010 In/01-10 za leto n izrazimo kot I n/01-10 = Xn*100 / X01-10 (Slika VD15-3).


TWITTER