OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo slabih 73 % oskrbe z energijo. Leta 2015 je delež dosegel najvišjo vrednost. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote.

 


Kazalec izgube energije v pretvorbi in prenosu razdeli rabo energije v Sloveniji (primarna energija) na izgube v proizvodnji električne energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje = porabljena energija (goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni proizvodi)), na izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor) ter na končno rabo energije (ne-energetska in energetska raba).

Kazalec poleg tega prikazuje vpliv rabe posameznih goriv na izpuste CO2 pri proizvodnji električne energije in toplote.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

 


Grafi

Slika EN26-1: Delež izgub energije ter končne rabe energije v oskrbi z energijo v Sloveniji, 2000-2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

Končna raba energije

Izguba v omrežjih

Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju

Izguba v pretvorbi

2000

71,51

1,47

1,48

25,53

2001

70,30

1,27

1,48

26,95

2002

69,12

1,28

1,47

28,13

2003

71,03

1,57

1,49

25,91

2004

71,10

1,51

1,50

25,89

2005

70,63

1,69

1,44

26,24

2006

71,26

1,51

1,49

25,74

2007

70,47

1,53

1,50

26,50

2008

70,94

1,32

1,46

26,27

2009

70,59

1,51

1,56

26,34

2010

71,03

1,66

1,56

25,75

2011

69,85

1,45

1,52

27,18

2012

71,05

1,56

1,59

25,80

2013

71,31

1,54

1,59

25,55

2014

70,53

1,54

1,59

26,34

2015

72,86

1,58

1,55

24,01

Slika EN26-2: Razdelitev oskrbe z energijo na sektorje rabe končne energije in izgube v pretvorbi in prenosu, 2015
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; Center za energetsko učinkovitost, Institut Jožef Stefan (2017)
Prikaži podatke

Izguba v pretvorbi

Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju

Izguba v omrežjih

Ne-energetska raba energije

Predelovalne dejavnosti in gradb.

Promet

Gospodinjstva

Ostala poraba

Delež v oskrbi z energijo

19,69

1,27

1,30

18,57

15,48

22,70

14,02

6,97

Slika EN26-3: Emisijski faktorji za CO2 za različna goriva za leto 2010
Viri: 
Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

Emisijski faktorji CO2

Trdna goriva

101,78

Naftni proizvodi

74,04

Zemeljski plin

55,29

Obnovljivi viri

0

Odpadki

73,30

Slika EN26-4: Delež goriv v rabi goriv v termoelektrarnah in v izpustih iz termoelektrarn, 2015
Viri: 
Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

Odpadki

Obnovljivi viri

Zemeljski plin

Naftni proizvodi

Trdna goriva

Delež posameznih goriv v rabi goriv v termoelektrarnah

0,35

5,70

7,16

0,61

86,18

Delež posameznih goriv v izpustih iz termoelektrarn

0,28

0

4,28

0,49

94,95


Cilji

- zmanjšanje izgub energije v pretvorbi in pri prenosu;
- izboljšanje učinkovitosti rabe energije ter zmanjšanje vpliva rabe energije na okolje.

- Slovenija si je v okviru direktive o energetski učinkovitosti postavila cilj na nivoju rabe primarne energije, na doseganje katerega vpliva tudi zmanjšanje izgub energije v pretvorbi in prenosu. Cilj je naveden v kazalcu EN16 Skupna raba energije po gorivih

 


Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v Sloveniji, zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne energije in toplote ter pri njunem prenosu). Obseg teh izgub je pomemben pokazatelj vpliva energetskega sistema na okolje, saj znaten delež v rabi energije še vedno predstavljajo fosilna goriva.

Leta 2015 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 27,1 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2000 se je njihov delež zmanjšal za 1,4 odstotne točke, glede na predhodno leto pa za 2,3 % točke. Leta 2015 je bil dosežen najnižji delež izgub v oskrbi z energijo v opazovanem obdobju. Na izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih.

Največji del k izgubam prispevajo izgube pri proizvodnji električne energije in toplote oz. pri pretvorbi. Leta 2015 so izgube v pretvorbi znašale 24,0 % oskrbe z energijo, predhodno leto 26,3 %, leta 2000 pa 25,5 %. V obdobju 2000-2014 so opazna znatna nihanja in ni izrazitega trenda. Deleži so se gibali med 25,5 % in 28,1 %, leta 2015 pa je bil dosežen najnižji delež. Izgube so neposredno povezane z učinkovitostjo celotne proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah (za več glej kazalec EN13 Učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote) ter deleža njihove rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in v elektrarnah na negorljive obnovljive vire energije (hidroelektrarne, sončne in vetrne elektrarne - konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža v rabi energije. Povprečna učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote je v Sloveniji leta 2015 znašala 48,3%. Najvišja je bila leta 2014 (48,8 %), ko je bil delež električne energije iz hidroelektrarn zelo visok ter učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah, termoelektrarnah-toplarnah ter toplarnah visoka z 48,3 %. Visok delež proizvodnje električne energije iz jedrske energije je vplival na nižjo skupno učinkovitost. Leta 2015 je bila skupna učinkovitost termoelektrarn, termoelektrarn – toplarn in toplarn še višja (52,8 %) zlasti na račun zagona nove enote TEŠ6, vendar je bila proizvodnja električne energije iz HE in ostalih negorljivih OVE zelo nizka (za 10 % manjši delež v skupni proizvodnji električne energije v Sloveniji, za več informacij glej kazalec EN18 Obnovljivi viri energije in EN17 Proizvodnja električne energije po gorivih), zato je skupna učinkovitost rahlo nižja kot leta 2014.

Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2015 predstavljali 1,5 % oskrbe z energijo. Delež se je v letih 2000 do 2015 minimalno spreminjal (med  1,4 % in 1,6 %). Energetski sektor sestavljajo panoge oskrba z električno energijo, toploto in plinom (D in E po klasifikaciji NACE 2008), proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (C 19) in pridobivanje energetskih surovin (B 5 in 6). Lastna raba predstavlja 86 % rabe energije v tej postavki, znotraj katere večji del odpade na lastno rabo električne energije (91 %). Pri lastni rabi električne energije je velika razlika med različnimi vrstami elektrarn. Pri termoelektrarnah lastna raba predstavlja 11 % električne energije proizvedene na generatorju, pri jedrski elektrarni 5 %, pri hidroelektrarnah pa 1,5 %.

V omrežjih se je leta 2015 izgubilo 1,6 % oskrbe z energijo, kar je skoraj enako povprečju v obdobju 2000-2015. Vrednosti so se gibale od 1,3 % do 1,7 %. Večji del izgub nastane pri prenosu električne energije (72 %). Izgube električne energije pri prenosu predstavljajo 6 % bruto rabe električne energije, izgube pri prenosu toplote pa 14 % neto proizvodnje toplote.

Za končno rabo je leta 2015 ostalo 72,9 % oskrbe z energijo. Od tega je je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,7 %. Leta 2015 so bile izgube energije glede na leto prej nižje za tretjino porabe sektorja ostala raba.

V EU-28 je bilo končni rabi leta 2013 na voljo 72,3 % oskrbe z energijo (21,3 % se je izgubilo pri pretvorbi, preostanek pa zaradi rabe energetskega sektorja ter zaradi izgub v omrežju). Med državami je najbolj učinkovit Luksemburg, kjer je bilo končni rabi na voljo 96 % oskrbe z energijo, najmanj pa Estonija, kjer se je izgubilo kar 54,5 % oskrbe z energijo. Luksemburg dosega tako visoko vrednost zaradi velikega uvoza električne energije in proizvodnje električne energije v visoko učinkovitih plinsko parnih elektrarnah ter enotah na negorljive obnovljive vire energije, Estonija pa nizko zaradi prevladujoče proizvodnje električne energije in toplote v nizkoučinkovitih parnih termoelektrarnah na tekoča goriva. (EEA, 2015).

Z vidika izpustov CO2 okolje najbolj obremenjuje raba trdnih goriv, ki v pretvorbi energije v električno energijo in toploto v Sloveniji močno prevladuje. Najmanj izpustov CO2 med fosilnimi gorivi na energijsko enoto povzroča raba zemeljskega plina.


Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04) in Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.

Izračun posameznih prispevkov:
Izgube v pretvorbi:

- Raba goriv v proizvodnji toplote in električne energije iz energetske bilance ter v rafinerijah (transformacija-skupaj) 
- Proizvodnja električne energije in toplote ter naftnih derivatov (transformacija skupaj).
- Lastna raba pri proizvodnji električne energije in toplote (električna energija – razlika med proizvodnjo na generatorju in proizvodnjo na pragu, toplota – skupni vprašalnik).
- Raba energije v energetskem sektorju (Energetska bilanca SURS – Energetski sektor).

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov
10.06.2017
Podatki za obdobje
2000-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so enako zanesljivi kot bilanca rabe energije – glej kazalec Raba končne energije po sektorjih.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

-EEA, 2015: Overview of the European energy system (ENER 036) - Assessment published Dec 2015, spletna stran: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/overview-of-the-europ...


Povezani kazalci