KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo slabih 70 % oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote.


Kazalec izgube energije v pretvorbi in prenosu razdeli rabo energije v Sloveniji (primarna energija) na izgube v proizvodnji električne energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje = porabljena energija (goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni proizvodi)), na izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor) ter na končno rabo energije (ne-energetska in energetska raba).

Kazalec poleg tega prikazuje vpliv rabe posameznih goriv na izpuste CO2 pri proizvodnji električne energije in toplote.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).


Grafi

Slika EN26-1: Delež izgub energije ter končne rabe energije v oskrbi z energijo v Sloveniji v obdobju 2000-2011
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izguba v pretvorbi % 26.78 27.02 28.19 25.91 25.89 26.24 25.75 26.5 26.26 26.6
Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju % 1.46 1.48 1.47 1.49 1.5 1.44 1.49 1.5 1.46 1.57
Izguba v omrežjih % 1.44 1.26 1.29 1.57 1.51 1.69 1.5 1.51 1.32 1.53
Končna raba energije % 70.31 70.24 69.06 71.03 71.1 70.63 71.26 70.49 70.95 70.3
2010 2011
Izguba v pretvorbi % 25.78 27.35
Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju % 1.65 1.6
Izguba v omrežjih % 1.68 1.47
Končna raba energije % 70.9 69.59
Slika EN26-2: Razdelitev oskrbe z energijo na sektorje rabe končne energije in izgube v pretvorbi in prenosu za leto 2011
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012

Prikaži podatke
Izguba v pretvorbi Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju Izguba v omrežjih Ne-energetska raba energije Predelovalne dejavnosti in gradb. Promet Gospodinjstva Ostala poraba
Delež v oskrbi z energijo [%] 27.35 1.6 1.47 0.61 17.21 27.69 16.36 7.7
Slika EN26-3: Emisijski faktorji za CO2 za različna goriva za leto 2010
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.

Prikaži podatke
Trdna goriva Naftni proizvodi Zemeljski plin Obnovljivi viri Odpadki
Emisijski faktorji CO2 [t/TJ] 101.56 73.49 55.02 0 73.3
Slika EN26-4: Delež goriv v porabi termoelektrarn in emisijah termoelektrarn za leto 2010
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012.

Prikaži podatke
Trdna goriva Naftni proizvodi Zemeljski plin Obnovljivi viri Odpadki
Delež posameznih goriv v rabi goriv v termoelektrarnah % 86.83 0.47 9.06 3.32 0.32
Delež posameznih goriv v izpustih iz termoelektrarn % 94.07 0.37 5.31 0 0.25

Cilji

- zmanjšanje izgub energije v pretvorbi in pri prenosu;
- izboljšanje učinkovitosti rabe energije ter zmanjšanje vpliva rabe na okolje.


Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v Sloveniji, zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne energije in toplote ter pri njunem prenosu). Obseg teh izgub je pomemben pokazatelj vpliva energetskega sistema na okolje, saj znaten delež v rabi še vedno predstavljajo fosilna goriva.

Leta 2011 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 30,4 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2000 se je njihov delež povečal za 0,7 odstotne točke, glede na predhodno leto pa za 1,3 % točke. Na izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih.

Največji del k izgubam prispeva proizvodnja električne energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2011 so izgube v pretvorbi znašale 27,3 % oskrbe z energijo, leta 2000 26,8 %, leta 2010 pa 25,8 %. V obdobju 2000-2011 so opazna znatna nihanja, deleži pa so se gibali med 25,8 % in 28,2 %. Izgube so neposredno povezane z učinkovitostjo proizvodnje električne energije in toplote, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah, ki je bila leta 2011 za 0,4 odstotne točke višja kot 2000, ter deleža njihove rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in v hidroelektrarnah (konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža rabe energije. Povprečna učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote je v Sloveniji leta 2011 znašala 44,7 %. Najvišja je bila leta 2010 (46,9 %), ko je bil delež električne energije iz hidroelektrarn zelo visok, iz jedrske pa nizek ter proizvodnja električne energije in toplote v termoelektrarnah, termoelektrarnah-toplarnah ter toplarnah najbolj učinkovita s 46,7 %.

Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2011 predstavljali 1,6 % oskrbe z energijo. Delež se je v letih 2000 do 2011 minimalno spreminjal (med 1,4 % in 1,6 %). Energetski sektor sestavljajo panoge oskrba z električno energijo, toploto in plinom (D in E po klasifikaciji NACE 2008), proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (C 19) in pridobivanje energetskih surovin (B 5 in 6). Lastna raba predstavlja 88 % rabe energije v tej postavki, znotraj katere večji del odpade na lastno rabo električne energije (95 %). Pri lastni rabi električne energije je velika razlika med različnimi vrstami elektrarn. Pri termoelektrarnah lastna raba predstavlja 11 % električne energije proizvedene na generatorju, pri jedrski elektrarni 5 %, pri hidroelektrarnah pa 1,5 %.

V omrežjih se je leta 2011 izgubilo 1,5 % oskrbe z energijo, kar je enako povprečju v obdobju 2000-2011. Vrednosti so se gibale od 1,3 % do 1,7 %. Večji del izgub nastane pri prenosu električne energije (67 %).

Za končno rabo je leta 20118 ostalo 69,5 % oskrbe z energijo. Od tega je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,9 %.

V EU-27 je bilo končni rabi leta 2009 na voljo 71,6 % oskrbe z energijo (22,0 % se je izgubilo pri pretvorbi, 5,0 % zaradi rabe energetskega sektorja ter 1,4 % zaradi izgub v omrežju. Med državami je najbolj učinkovit Luksemburg, kjer je bilo končni rabi na voljo 94 % oskrbe z energijo, najmanj pa Malta, kjer se je izgubilo kar 52 % oskrbe z energijo (EEA, 2012).

Z vidika izpustov CO2 okolje najbolj obremenjuje raba trdnih goriv, ki v pretvorbi energije v električno energijo in toploto v Sloveniji močno prevladuje. Najmanj izpustov CO2 med fosilnimi gorivi na energijsko enoto povzroča raba zemeljskega plina.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Spletna aplikacija Statističnega urada SI-STAT > Okolje in naravni viri > Eneregtika > Energetska bilanca in energetski kazalniki. Skupni vprašalnik, ki ga SURS vsako leto pošlje EUROSTAT-u, za podatke o lastni rabi toplarn.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS.
Datum zajema podatkov za kazalec: 11.11.2012.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Izračun posameznih prispevkov:
- Izgube v pretvorbi: Raba goriv v proizvodnji toplote in električne energije iz energetske bilance ter v rafinerijah (transformacija-skupaj) Proizvodnja električne energije in toplote ter naftnih derivatov (transformacija skupaj).
- Lastna raba pri proizvodnji električne energije in toplote (električna energija – razlika med proizvodnjo na generatorju in proizvodnjo na pragu, toplota – skupni vprašalnik).
- Raba energije v energetskem sektorju (Energetska bilanca SURS – Energetski sektor).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so enako zanesljivi kot bilanca rabe energije – glej kazalec Raba končne energije po sektorjih.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2012. Energy efficiency in transformation (ENER 011) .


Povezani kazalci


TWITTER