KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Raba končne energije je bila leta 2011 za 0,2 % višja glede na leto prej ter za 6 % nižja od rabe v letu 2008, ko je bila dosežena najvišja vrednost v opazovanem obdobju. Največ energije se porabi v prometu, sledijo sektorji predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ter gospodinjstva, ostala raba pa ima najnižji delež. Nižja raba leta 2011 glede na 2008 je predvsem posledica gospodarske krize.


Kazalec prikazuje rabo končne energije, ki je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve ter kmetijstvo. Raba končne energije je izražena v energijskih enotah (ktoe). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton ekvivalenta nafte (ktoe).

Analiza gibanja rabe končne energije po sektorjih omogoča oceno napredka na področju politike učinkovite rabe energije in zmanjšanja rabe energije. Raba končne energije fosilnega izvora neposredno vpliva na izpuste onesnaževal zraka in toplogrednih plinov. Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno, tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo in konkurenčnosti gospodarstva, kakor tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje preko zniževanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka, toplogrednih plinov in drugih obremenitev okolja.


Grafi

Slika EN10-1: Raba končne energije po sektorjih za obdobje 1992-2011
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012, Evropski statistični urad 2012.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Pred. dej. in gradb. ktoe 1142.5 1112.1 1223.2 1179.3 1189.4 1223.6 1203.9 1206.7 1395.5 1277
Promet ktoe 885 1067.3 1189.5 1324.7 1493.7 1561.7 1377.8 1312 1308.5 1359.5
Gospodinjstva ktoe 1020.3 1113.6 1104.8 1181.5 1044.6 1069.8 1035.4 1101.8 1124.7 1130.3
Ostala raba ktoe 230.9 267.8 241.7 257 643.5 638.6 700.5 734.1 598.4 783.2
Raba končne energije - Slovenija ktoe 3278.7 3560.8 3759.2 3942.5 4371.3 4493.7 4317.5 4354.5 4427.1 4550.1
Raba končne energije – EU-27 ktoe 1054545 1057230 1052012 1070652 1117910 1105866 1114056 1112313 1120903 1145029
Raba končne energije – EU-15 ktoe 880061 885338 883732 899579 938285 930715 948192 955473 966637 987356
Raba končne energije – EU-10 ktoe 136345 136019 131798 132735 138239 135990 129473 125484 122899 125818
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Pred. dej. in gradb. ktoe 1238.2 1514.6 1536.1 1647 1698.1 1607.9 1484.8 1219.7 1271.1 1234.1
Promet ktoe 1386.9 1405 1450.2 1543.4 1626.6 1835 2148.6 1861.6 1859.3 1985.5
Gospodinjstva ktoe 1163.2 1249.5 1232.1 1185.7 1158.1 1048.1 1114.9 1216.6 1263.3 1173
Ostala raba ktoe 766.8 517.7 564.5 494 457 391.7 518.4 517.6 541.9 552.2
Raba končne energije - Slovenija ktoe 4555.1 4686.9 4782.9 4870.1 4939.8 4882.7 5266.7 4815.4 4935.6 4944.9
Raba končne energije – EU-27 ktoe 1132238 1171483 1186394 1191402 1191970 1165436 1173745 1112212 1153319
Raba končne energije – EU-15 ktoe 976296 1010064 1021895 1024602 1021610 996237 1003121 950591 982548
Raba končne energije – EU-10 ktoe 123948 127743 130428 132026 135053 134874 135990 130777 139454
Slika EN10-2: Deleži posameznih sektorjev v rabi končne energije
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
1992 2000 2005 2011
Raba končne energije ktoe 3278.7 4427.1 4870.1 4944.9
Pred. dej. in gradb. ktoe 1142.5 1395.5 1647 1234.1
Promet ktoe 885 1308.5 1543.4 1985.5
Gospodinjstva ktoe 1020.3 1124.7 1185.7 1173
Ostala raba ktoe 230.9 598.4 494 552.2
Raba končne energije % 100 100 100 100
Pred. dej. in gradb. % 34.8 31.5 33.8 25
Promet % 27 29.6 31.7 40.2
Gospodinjstva % 31.1 25.4 24.3 23.7
Ostala raba % 7 13.5 10.1 11.2
Slika EN10-3: Povprečne letne rasti po sektorjih rabe končne energije za različna obdobja
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
Ostala raba Gospodinjstva Promet Predelovalne
dej. in gradb.
2010-2011 % 1.9 -7.1 6.8 -2.9
2009-2010 % 4.7 3.8 -0.1 4.2
2000-2011 % -0.7 0.4 3.9 -1.1
1992-2011 % 4.7 0.7 4.3 0.4
Slika EN10-4: Raba končne energije na prebivalca za države EU ter za EU-27, EU-25, EU-15 in EU-10
Viri: 

Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
1992-2010 2000-2010 2008-2009 2009-2010
EU-27 % 0.5 0.3 -5.2 3.7
EU-15 % 0.6 0.2 -5.2 3.4
EU-10 % 0.1 1.3 -3.8 6.6
Slovenija % 2.3 1.1 -8.6 2.5
Slika EN10-5: Struktura rabe končne energije po sektorjih za EU-15, EU-10 in Slovenijo
Viri: 

Evropski statistični urad, 2012.

Prikaži podatke
EU-15 1992 EU-10 1992 SI 1992 EU-15 2000 EU-10 2000 SI 2000 EU-15 2010 EU-10 2010 SI 2010
Industrija % 28.9 38.8 34.1 28.6 33 32.1 25.1 25.2 25.8
Promet % 30.4 14.1 26.2 32.3 19.3 28 32.5 27 36.1
Gospodinjstva % 26.1 29.9 29.8 25.4 29.6 25.4 26 29.7 25.7
Ostala raba % 14.6 17.2 10 13.7 18.1 14.6 16.3 18.1 12.5
Industrija ktoe 254113 52954 1152 276305 40550 1423 247097 35203 1280
Promet ktoe 267257 19273 887 312295 23671 1239 319734 37599 1794
Gospodinjstva ktoe 229971 40702 1007 245280 36402 1125 255561 41412 1275
Ostala raba ktoe 128721 23415 337 132757 22276 645 160156 25240 621
Raba končne energije ktoe 880062 136344 3383 966637 122899 4432 982548 139454 4970

Cilji

- 8 % nižji izpusti toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012;
- 9 % prihranek rabe končne energije do leta 2016;
- 25 % delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020
- 20 % prihranek energije leta 2020 glede na projekcijo rabe v tem letu brez novih ukrepov.

Projekcija ukrepov Resolucije o nacionalnem energetskem programu kaže na povprečno letno rast rabe končne energije 1,4 % v obdobju 2000-2010 (MOPE; 2004). Po predlogu novega Nacionalnega energetskega programa raba končne energije leta 2020 ne sme biti višja kot leta 2010, da bodo cilji doseženi. Ocena učinkov temelji na analizi scenarijev do leta 2030. (Urbančič, et al, 2011)


Raba končne energije je leta 2010 znašala 4.954 ktoe, kar je 3,0 % več kot leto prej. Povečanje je posledica gospodarskega okrevanja ter hladnejše zime. V obdobju od 1992 do leta 2010 se je povečala za 51,1 %, pri čemer se je večina rasti zgodila do leta 1997. Leta 1998 se je raba znižala, predvsem zaradi padca prodaje motornih goriv tujcem. V obdobju 1999-2006 se je raba končne energije povečevala. Povprečna letna rast je znašala 1,8 %. Leta 2007 je sledilo zmanjšanje rabe za 1,2 % zaradi zmanjšanja rabe v sektorjih predelovalne dejavnosti in široka raba. V letu 2008 se je v široki rabi znatno povečala glede na leto prej, kar je ob intenzivni rasti prometnega sektorja vplivalo na najvišjo letno rast rabe končne energije po letu 1994, v višini 7,9 %. Tega leta je bila s 5.267 ktoe dosežena tudi najvišja raba končne energije v opazovanem obdobju. Gospodarska kriza je v naslednjem letu vplivala na njeno zmanjšanje za 8,7 %. V letu 2009 je bila izboljšana metodologija zbiranja podatkov o rabi lesne biomase v gospodinjstvih, zaradi česar se je raba le-te močno povečala. V obdobju 2000-2010 je povprečna letna rast znašala 1,1 %, kar je manj od pričakovane rasti v Resoluciji o nacionalnem energetskem programu. Povprečna letna rast od 2000 do predkriznega leta 2008 je znašala 2,2 %.

V obdobju 1992-2010 se je najbolj povečala raba končne energije v sektorju promet. Leta 2010 je bilo porabljeno 110 % (za 0,97 toe) več energije kot leta 1992. Leta 1997 je bil dosežen prvi vrh rabe zaradi vpliva bencinskega turizma. Po ukrepih sosednjih držav je raba do leta 1999 upadala. V obdobju 2000-2008 je bila zabeležena 6,4 % povprečna letna rast. Zlasti intenzivno je raba rasla v letih 2007 (z 12,8 %) in 2008 (s 17,3 %). Rast leta 2007 se je izenačila z najvišjo rastjo v obdobju 1994-2008, rast leta 2008 pa je bila rekordna. Leta 2009 se je raba zmanjšala za 13,4 %, leta 2010 pa za 0,1 %. Visoka rast rabe končne energije v prometu do leta 2008 je posledica naraščanja stopnje motorizacije prebivalstva, povečanja števila prevoženih kilometrov na osebno vozilo, po vstopu v EU pa je glavni povzročitelj večje rabe tekočih goriv izrazit porast tranzitnega prometa (Božičnik, 2006) v kombinaciji z nižjimi cenami pogonskih goriv glede na sosednje države. Zmanjšanje rabe energije v 2009 je v največji meri posledica gospodarske krize, pomemben pa je tudi vpliv cen pogonskih goriv, saj je bilo dizelsko gorivo v Sloveniji dražje kot v sosednjih državah. Enaka cenovna razmerja so bila prisotna tudi leta 2010. Leta 2007 je s 37 % rabe končne energije sektor promet postal najpomembnejši, leta 2008 pa se je z dobrimi 40 % na tem mestu še utrdil. Sektor z največjim deležem v rabi končne energije je bil tudi leta 2010 z deležem 38 %. Leta 1992 je bil promet tretji sektor po deležu, leta 2000 pa drugi (Slika EN10-1).

V sektorju Ostala raba (storitveni sektor in kmetijstvo) je bila raba končne energije leta 2010 glede na leto 1992 višja za 135 %. Največje povečanje se je zgodilo leta 1996, ko se je raba povečala za 150 %, zaradi metodoloških sprememb. Od vključno leta 2000 naprej se je raba v tem sektorju večkrat močno spremenila (2000 -18 %, 2001 +31%, 2003 -32 %, 2005 -12 %, 2007 -14 % ter 2008 +32 %). To je posledica načina določanja rabe energije v tem sektorju, ki je izračunana kot razlika med skupno rabo končne energije in rabo končne energije v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet ter gospodinjstva. Leta 2010 se je raba končne energije povečala za 5 %, kar je posledica hladnejše zime ter vključitve rabe geotermalne energije v bilanco. Delež v skupni rabi končne energije je leta 2010 znašal 11 %.

Raba energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu se je po večletni rasti v letu 2007 prvič po letu 2002 zmanjšala, in sicer za dobrih 5 %. Zmanjševanje se nadaljevalo v letih 2008 in 2009 z letno stopnjo slabih 8 % oz. 18 %. Zmanjšanje v letu 2007 je posledica znižanja intenzivnosti rabe energije, zlasti zaradi ukinitve nekaterih energetsko intenzivnih proizvodnih procesov zaradi okoljskih zahtev, medtem ko se je dodana vrednosti povečala. Zmanjšanje v letih 2008 in zlasti 2009 pa je bilo posledica gospodarske krize. Leta 2010 se je zaradi gospodarskega okrevanja raba povečala za 4,7 %. Glede na leto 1992 je bila raba leta 2010 višja za 12 %. Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo so imele leta 2010 s 26 % enak delež kot gospodinjstva, kar je, za 25 % leta 2009, drugi najnižji delež v opazovanem obdobju.

Raba končne energije v gospodinjstvih se je po naraščanju od leta 1998 v letih 2004-2007 zmanjševala. V zadnji treh letih se zopet povečuje. Leta 2010 je znašala 1276 ktoe, kar je največ v opazovanem obdobju. Glede na leto prej se je povečala za dobrih 5 %. Povprečna letna rast zadnjih treh let je 7 %. Glede na leto 1992 je bila raba leta 2010 višja za 25 %, glede na 2000 pa za 13 %. Povečanje rabe energije v letu 2008 je posledica zamika nakupa tekočih goriv iz leta 2007 v leto 2008, zaradi naraščajočih cen ter tudi hladnejšega leta 2008, v letu 2009 znatnega povečanja rabe lesne biomase zaradi metodološkega izboljšanja statistike rabe lesne biomase v gospodinjstvih ter vključitve rabe sončne energije s sprejemniki in geotermalne energije s toplotnimi črpalkami, v letu 2010 pa bolj hladne zime glede na predhodno leto.

V prihodnje bo treba z izvajanjem ukrepov Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost doseči ohranitev rabe končne energije na nivoju leta 2010, saj bo sicer doseganje ciljnega deleža OVE leta 2020 nemogoče oz. le to oteženo. Veliko potenciala za zmanjšanje je zlasti v javnem sektorju in pri zgradbah.

Raba končne energije na prebivalca je daleč najvišja v Luksemburgu, zaradi vpliva bencinskega turizma. Najnižja je v Romuniji, kar je glede na nižji življenjski standard pričakovano. Velike razlike med državami so posledica številnih faktorjev, med drugim razlik v življenjskem standardu, učinkovitosti rabe energije ter strukturi rabe končne energije, podnebnih razmer, strukture gospodarstva, idr. Če je npr. v državi višji delež industrije, to prispeva k višji rabi končne energije na prebivalca. Slovenija je imela v primerjavi z EU-15 leta 2010 podoben delež predelovalnih dejavnosti in gospodinjstev v končni rabi energije, medtem ko je bil delež prometa višji, delež ostale rabe pa nižji.

Na rabo končne energije vpliva širok nabor politik, združenih pod skupnim imenom ukrepi za spodbujanje učinkovite rabe energije. V Sloveniji so ti ukrepi združeni v Resoluciji o nacionalnem energetskem programu ter zaradi vpliva na izpuste toplogrednih plinov tudi v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OPTGP-01). V letu 2008 (31. januarja) je bil v okviru izvajanja direktive o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (2006/32/ES) sprejet prvi od treh akcijskih načrtov energetske učinkovitosti za obdobje do leta 2016, leta 2011 pa je bil v javni obravnavi drugi akcijski načrt. Na podlagi analize izvajanja prvega načrta so bili predlagani dodatni ukrepi za dosego 9 % prihranka energije. Načrt vsebuje paket ukrepov, s katerimi bo dosežena bolj učinkovita raba energije v vseh sektorjih končne rabe, s poudarkom na javnem sektorju, ki mora biti za zgled. Ciljni prihranek zaradi izvajanja ukrepov v obdobju 2008-2016 znaša 4.273 GWh. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost (COM 2006(545)) EU in Podnebno energetski paket zastavljata cilj 20-odstotni prihranek energije glede na predvideno rabo leta 2020. V EU je trenutno v postopku sprejemanja direktiva o energetski učinkovitosti, ki bo nadomestila direktivo o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (2006/32/ES) ter direktivo o soproizvodnji (2004/8/ES). Glavni namen direktive je pomembno prispevati k doseganju 20 odstotnega prihranka energije do leta 2020 (ECEEE, 2012).

Poleg ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe energije v ožjem smislu na rabo končne energije zelo vplivajo tudi ukrepi trajnostne prometne politike in splošnih razvojnih politik, zlasti davčne politike, trajnostne proizvodnje in potrošnje ter energetsko učinkovitega prostorskega načrtovanja.


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06), Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016 in predlogu podnebno-energetskega svežnja predpisov.
Izvorna baza podatkov: Skupni vprašalnik, spletna aplikacija SI-STAT ter EUROSTAT .
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS oz. EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 27.2.2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta. Podatki za obdobje 1992-1999 so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Joint Annual Questionnaire) in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v Skupnem vprašalniku (trdna in plinasta goriva) ter v spletni aplikaciji SI-STAT Statističnega urada (tekoča goriva). Po letu 2000 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SI-STAT in so bili objavljeni 25. septembra leta 2009. Raba končne energije, uporabljena v tem kazalcu, se razlikuje od rabe končne energije, ki jo objavlja SURS v energetski bilanci. Razlika izhaja iz tega, da SURS rabo končne energije v energetskem sektorju in v neenergetski rabi upošteva v rabi končne energije, EUROSTAT pa ne. Za kazalec je uporabljena EUROSTAT-ova definicija rabe končne energije. Zaradi primerljivosti podatkov Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, tako za EU kot za Slovenijo, ker EUROSTAT uporablja drugačne kurilne vrednosti. Podatki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«.
Različne uporabljene kurilne vrednosti so vir razlik med energetsko statistiko SURS-a in EUROSTAT-a. SURS uporablja nacionalne kurilne vrednosti, EUROSTAT pa povprečne kurilne vrednosti za Evropo.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deležev posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije je bila skupna raba končne energije imenovalec, števec pa je bila raba končne energije posameznega sektorja.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Za podatke je ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % rabe energije na ravni države. Pri uporabljenih podatkih je statistična razlika na začetku obdobja 2,5 %, do leta 1999 se giblje okrog 1 %, po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezanesljivost podatka je prisotna glede časovne primerljivosti zlasti za sektorske podatke. Za obdobje 1992-1999 ne obstaja uraden podatek, ki bi bil primerljiv s podatki za obdobje po letu 2000. V želji, da bi se tej konsistentnosti v največji možni meri približali, so bili podatki izračunani iz podatkov SURS-a, ki so bili posredovani EUROSTAT-u. Kljub temu, da so bili uporabljeni podatki iste ustanove, je pri primerjavi izračunov in uradnih energetskih bilanc za obdobje 2000-2007 prišlo do odstopanj, zlasti pri sektorski razporeditvi rabe končne energije.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Božičnik, 2006. Analiza tranzitnega prometa skozi Republiko Slovenijo in ocena možnih prometno političnih ukrepov za zmanjšanje le tega. Božičnik S., Letnik T., Cvahte J., Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Oktober 2006.
- European Commission, 2006. COMMUNICATION FROM THE COMMISSION - Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential (COM(2006)545 )
- MG, 2004. Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur.l. RS, št. 57/04)
- ECEEE, 2012. The proposed EU Energy Efficiency Directive (http://www.eceee.org/EED)
- MG, 2008. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (AN URE1) (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila...)
- MG, 2011. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2011-2016 (AN URE2) – osnutek (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila...)
- MG, 2011. Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa do leta 2030: Aktivno ravnanje z energijo
(http://www.mg.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/energetika/pomembni_doku...)
- Urbančič, et al, 2011. NEP 2010 - Dolgoročne energetske bilance RS za obdobje 2010 do 2030 – REZULTATI (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_k...)


Povezani kazalci


TWITTER