KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Delež obnovljivih virov v končni rabi energije se zmanjšuje, kar je v največji meri posledica hitre rasti končne rabe. Za dosego cilja 2020 bi se moral delež vsako leto povečati za 0,9 odstotne točke.


Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov, ki zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra, v končni rabi energije.

Bruto končna raba energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.


Grafi

Slika EN24-1: Gibanje skupne rabe energije ter rabe OVE in deleža OVE v skupni rabi glede na leto 2000
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
IJS, SURS ktoe 15.2 15.4 15.3 15.2 14.8 15 14.3
EUROSTAT ktoe 16.7 16.4 16.4 16 15.6
Cilj 2020 ktoe 25 25 25 25 25 25 25
Slika EN24-2: Gibanje bruto končne rabe energije ter končne rabe OVE glede na leto 2002
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2009; Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Bruto končna raba energije indeks [2002 = 100] 100 103 105 108 109 108 116
Končna raba OVE indeks [2002 = 100] 100 105 106 107 106 107 109
Slika EN24-3: Sektorski deleži rabe OVE ter delež OVE v bruto končni rabi
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2009; Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Delež OVE v proizvodnji el.energije % 28 27.7 26.8 26.3 26.4 26.5 28.8
Delež OVE v proizvodnji toplote in hladu % 17.8 18.2 18.5 19 18.6 20.4 19.3
Delež OVE v prometu % 0 0 0 0 0.1 0.7 0.8
Delež OVE v bruto končni rabi % 15.2 15.4 15.3 15.2 14.8 15 14.3

Cilji

- 25 % delež OVE v bruto končni rabi energije leta 2020;
- 10 % delež OVE v končni rabi energije v prometu leta 2020.


Delež OVE v bruto končni rabi energije je leta 2008 znašal 14,3 %. Glede na leto prej se je zmanjšal za 0,7 odstotne točke, glede na leto 2005 pa za 0,9 %. Od cilja je bila Slovenija oddaljena za 10,7 odstotne točke, kar pomeni, da bi morala v 12 letih za dosego cilja delež vsako leto povečati za slabih 0,9 odstotne točke.

Slika EN24-1 prikazuje delež OVE v bruto končni rabi energije, izračunan iz podatkov Statističnega urada (SURS) ter podatek EUROSTAT-a. Za leto 2005 razlika znaša 0,8 odstotne točke. Vzroka za razliko sta:
• Raba končne energije po EUROSTAT-u znaša 4892 ktoe, po SURS-u pa 4942 ktoe. Če razliko podrobneje analiziramo, ter upoštevamo, da EUROSTAT porabo dizelskega goriva v traktorjih upošteva v kmetijstvu, SURS pa v prometu, pridemo do ugotovitve, da je glavnina razlike posledica razlik v končni rabi zemeljskega plina v industriji, ki je najverjetneje posledica uporabe različnih kurilnih vrednosti - EUROSTAT kurilnost (neto kalorična vrednost) in SURS zgorevalna toplota (bruto kalorična vrednost).
• Normalizacijski faktorji za proizvodnjo električne energije v HE so različni (EUROSTAT 1990-2004, IJS 1996-2007). Ker se vodnatost rek zmanjšuje, premikanje petnajstletnega obdobja pomeni zniževanje normalizacijskega faktorja.

Znižanje deleža leta 2008 je posledica višje rasti bruto končne rabe energije od končne rabe obnovljivih virov (Slika EN24-2). Bruto končna raba energije se je leta 2008 povečala za dobrih 7 %, končna raba OVE pa za dobra 2 %. Tudi v obdobju 2002-2008 je bruto končna raba z 2,4 % letno v povprečju rasla hitreje kot končna raba OVE, ki je rasla z 1,5 % letno.

Bruto končno rabo sestavljajo končna raba v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba, ki je podrobno predstavljena v kazalcu EN10 - Raba končne energije po sektorjih ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja in izgube v prenosu toplote ter električne energije. Raba končne energije je k bruto rabi leta 2008 prispevala 96 %. Leta 2008 je znašala 5.549 ktoe.

Bruto raba OVE je leta 2008 znašala 796 ktoe. Največ OVE je bilo porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (52 %), sledi proizvodnja električne energije (46 %) ter promet (2 %). Pri rabi OVE v proizvodnji električne energije je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah normalizirana, s čimer je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v petnajstletnem obdobju. To je tudi vir razlike v podatku o bruto rabi OVE ter rabi OVE v kazalcu EN18 - Obnovljivi viri energije.

Slovenija je po direktivi 2009/285/ES za zagotovitev doseganja cilja dolžna do 30. junija 2010 pripraviti Akcijski načrt za obnovljivo energijo. V načrtu morajo biti določeni sektorski cilji za delež OVE v prometu (najmanj 10 %), proizvodnji električne energije ter proizvodnji toplote in hladu ter seveda ukrepi, s katerimi bodo ti cilji doseženi. Izdelava načrta že poteka vzporedno s pripravo novega Nacionalnega energetskega programa.

Glede na to, da bodo v akcijskem načrtu določeni sektorski cilji, je smiselno analizirati, kakšno je trenutno stanje deležev OVE po sektorjih. Delež OVE v proizvodnji toplote in hladu je znašal 19,3 %, glede na leto prej pa se je zmanjšal za 0,9 odstotne točke. Delež OVE v proizvodnji električne energije je bil 28,8 %, glede na leto prej pa se je povečal za 2,3 odstotne točke. Delež OVE v prometu je znašal 0,8 %, glede na leto 2007 pa se je povečal za 0,1 odstotno točko (Slika EN24-3).


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04) in Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.
Izvorna baza podatkov: Podatki po letu 2002 so bili pridobljeni na spletni strani SURS-a v spletni aplikaciji SI-STAT (Okolje in naravni viri > Obnovljivi viri in odpadki > Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov, Slovenija, letno).
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Jože Zalar).
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.12.2009.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Statistični urad RS spremlja rabo vodne energije, biomase (les, lesni odpadki, drugi obnovljivi odpadki), bioplina ter industrijskih in komunalnih odpadkov.
Metodologija obdelave podatkov: Delež obnovljivih virov v končni rabi energije je izračunan kot količnik bruto končne rabe obnovljivih virov energije in bruto končne rabe.
Bruto končna raba energije iz obnovljivih virov je izračunana kot vsota bruto končne rabe električne energije iz obnovljivih virov, bruto končne rabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter končne rabe energije iz obnovljivih virov v prometu.
Kazalec je prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) enotah.
Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije je bila bruto končna raba energije imenovalec (proizvodnja električne energije v Sloveniji na generatorju, končna raba energije v prometu, industriji ter ostali rabi (gospodinjstva, storitve, javni sektor, kmetijstvo) ter raba električne energije in toplote v energetskem sektorju, lastna raba elektrarn in izgube v prenosu električne energije in toplote), števec pa je bila končna raba OVE (neposredna raba OVE v končni rabi, proizvodnja električne energije iz OVE na generatorju – proizvodnja v HE je normalizirana, proizvodnja toplote iz OVE).Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 % - 15 % = 1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Raba lesne biomase, ki predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir, je ocenjena vsakih pet let in tako ne omogoča spremljanja trenda porabe lesne biomase. Poleg tega SURS ne spremlja rabe sončne in geotermalne energije. Podatki do leta 1999 in po njem niso primerljivi zaradi razlik v ocenah o porabi lesne biomase.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je omejena.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.
- EUROSTAT, 2009. Energy, transport and environment indicators, 2008 edition.
- MG, 2008. Letni energetski pregled za leto 2007.


Povezani kazalci


TWITTER