KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije narašča, zlasti na račun naraščanja deleža obnovljivih virov v ogrevanju in hlajenju. Leta 2012 je bil skupni delež z 20,2 % za slabih 5 odstotnih točk nižji od cilja 2020.


Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov, ki zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra, v bruto rabi končne energije.

Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.


Grafi

Slika EN24-1: Gibanje deleža OVE v bruto rabi končne energije glede na cilj za leto 2020
Viri: 

IJS, 2013; SURS, 2013

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Dejanski delež OVE v bruto rabi končne energije ktoe 16 16 16 15 19 19 19 20
Cilj 2020 ktoe 25 25 25 25 25 25 25 25
Slika EN24-2: Gibanje bruto rabe končne energije, rabe OVE ter deleža OVE glede na leto 2005
Viri: 

IJS, 2013; SURS, 2013

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Bruto raba končne energije [ktoe] 5080 5140 5080 5446 4990 5126 5185 5115
Raba energije iz OVE [ktoe] 805 813 801 794 819 944 983 1007
Bruto raba končne energije indeks [2005 = 100] 100 101 100 107 98 101 102 101
Raba energije iz OVE indeks [2005 = 100] 100 101 100 99 102 117 122 125
Delež OVE v bruto rabi končne energije indeks [2005 = 100] 100 100 100 92 104 116 120 124
Slika EN24-3: Sektorski deleži rabe energije iz OVE
Viri: 

IJS, 2013; SURS, 2013

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Delež električne energije iz OVE v bruto rabi el. en. % 29 28 28 30 34 32 31 31
Delež OVE v bruto rabi toplote in hladu % 19 19 20 19 25 25 29 31
Delež OVE v prometu % 0 1 1 1 2 3 2 3

Cilji

  • 25 % delež OVE v bruto rabi končne energije leta 2020;
  • 10 % delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa leta 2020

Cilja sta pravno obvezujoča po Direktivi 2009/28/ES. V Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 so zastavljeni indikativni ciljni deleži OVE v bruto končni rabi toplote (30,8 %) in bruto končni rabi električne energije (39,3 %) v letu 2020.


Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2012 znašal 20,2 %. Glede na leto prej se je povečal za 0,8 odstotne točke, glede na leto 2005 pa je bil višji za 4,2 odstotne točke. Od cilja je bila Slovenija oddaljena za slabih 5 odstotnih točk, kar pomeni, da bi se moral v naslednjih 8 letih za dosego cilja delež vsako leto povečati za 0,6 odstotne točke.

Delež OVE v bruto rabi končne energije se je leta 2009 močno povečal. K temu sta prispevala dva faktorja. Prvi je znižanje bruto rabe končne energije, ki je bilo posledica gospodarske krize ter manj ugodnih cen pogonskih goriv glede na sosednje države (za več glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). Drugi je bil povečanje rabe obnovljivih virov energije, k čemur sta prispevala metodološko izboljšanje statističnega spremljanja rabe obnovljivih virov v gospodinjstvih ter povečanje inštalirane moči hidroelektrarn (za več glej kazalca EN18 Obnovljivi viri energije v oskrbi z energijo in EN19 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije). V letih 2010 in 2011 se je delež rahlo povečal, leta 2012 pa je bilo povečanje občutnejše. Bruto raba končne energije se je po zmanjšanju leta 2009, v letih 2010 in 2011 povečala, v letu 2012 pa se je zopet zmanjšala. Leta 2012 je znašala 5.115 ktoe, kar je 1,4 % manj kot leto prej in 0,7 % več kot leta 2005. Raba OVE se je od leta 2009 naprej vsako leto povečala, tako da je bila leta 2012 za 25,1 % višja kot leta 2005. Leta 2012 se je povečala za 2,4 %.

Bruto rabo končne energije sestavljajo končna raba v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba, ki je podrobno predstavljena v kazalcu EN10 - Raba končne energije po sektorjih, ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja in izgube v prenosu toplote ter električne energije. Raba končne energije k bruto rabi prispeva 96 %.

Največ OVE je bilo leta 2012 porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (57 %), sledita proizvodnja električne energije (38 %) ter promet (5 %). Pri rabi OVE v proizvodnji električne energije je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah normalizirana, s čimer je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju.

V bruto rabi končne energije za ogrevanje in hlajenje je delež energije iz obnovljivih virov leta 2012 znašal 30,6 %, kar je 1,9 % točke več kot leto prej. Povečanje je predvsem posledica zamenjave goriv v gospodinjstvih in ostali rabi. Delež se v zadnjih letih hitro povečuje. Delež energije iz OVE v bruto rabi električne energije je leta 2012 znašal 31,4 %, kar je 0,6 odstotne točke več kot leto prej. Delež se je povečal zaradi višje proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah ter bioplinskih napravah, medtem ko se je normalizirana proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah rahlo zmanjšala, ker se je zmanjšal normalizacijski faktor. To je posledica tega, da je iz petnajstletnega povprečja izpadlo leta z dobrimi hidrološkimi razmerami in velikim številom obratovalnih ur na nazivni moči.  Rast deleža OVE v proizvodnji električne energije je dodatno posledica zmanjšanja rabe električne energije (glej kazalec EN12 Raba električne energije). Delež OVE v prometu je znašal 2,9 %, kar je 0,8 odstotne točke več kot leto prej. Povečanje je posledica višje porabe biogoriv, na manjše povečanje deleža pa je vplivalo povečanje rabe pogonskih goriv.

Leta 2012 sta k bruto rabi končne energije največ prispevala raba energije za ogrevanje in hlajenje in raba energije v prometu vsak z 38 %. Raba električne energije je predstavljala 25 %. Glede na leto prej se je zmanjšal delež rabe energije za ogrevanje in hlajenje za 1 % točko, medtem ko se je delež energije v prometu povečal za 2 % točke. To je negativno vplivalo na skupni delež OVE v bruto rabi končne energije, saj je delež OVE v prometu mnogo nižji od skupnega deleža, delež OVE v toploti in hladu pa je višji od skupnega deleža. Iz tega sledi, da bo nadaljnje zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ob povečevanju rabe energije v prometu, ker se trajnostna prometna politika ne izvaja, negativno vplivalo na skupni delež OVE.

Slovenija je bila po direktivi 2009/285/ES za zagotovitev doseganja cilja dolžna do 30. junija 2010 pripraviti Akcijski načrt za obnovljivo energijo. Načrt je bil na Vladi sprejet 8.7.2010. Ukrepi so razdeljeni na programe za spodbujanje električne energije proizvedene iz OVE, programe za spodbujanje uporabe OVE za ogrevanje in hlajenje, programe podpore za spodbujanje uporabe OVE v prometu ter posebne ukrepe za spodbujanje rabe lesne biomase. Raba OVE se bo z izvajanjem ukrepov iz načrta v približno enaki meri povečala v vseh sektorjih. Skupno se bo do leta 2020 glede na 2005 povečala za 63 % oz. 523 ktoe. Pomembno vlogo pri doseganju cilja ima tudi bruto raba končne energije, ki se za izpolnitev cilja ob načrtovanem povečanju rabe OVE do leta 2020 glede na leto 2005 ne sme povečati za več kot 5 % oz. 235 ktoe. Ciljni sektorski deleži za leto 2020 v načrtu so: 39 % porabljene električne energije iz OVE, 31 % energije za ogrevanje in hlajenje iz OVE ter 10 % energije v prometu iz OVE. Projekcija, ki je bila uporabljena za pripravo načrta, kaže, da bodo deleži posameznih sektorjev v bruto rabi končne energije leta 2020 naslednji: ogrevanje in hlajenje 38 %, promet 37 % električna energija 25 %. V EU poteka tudi razprava o ciljnih deležih OVE v letu 2030 (EK, 2012).

V AN-OVE so navedeni tudi letni sektorski in skupni deleži. Za leto 2012 je ciljni skupni delež 18,7 %, za električno energijo 32,3 %, za ogrevanje in hlajenje 24,4 % ter za promet 3,1 %. Primerjava z dejanskimi deleži leta 2012 pokaže, da sta višja skupni delež ter delež za ogrevanje in hlajenje, nižja pa deleža OVE za električno energijo in v prometu. Ob tem se je potrebno zavedati, da je višji skupni delež OVE ter delež OVE za ogrevanje in hlajenje v veliki meri posledica izboljšanja statističnega spremljanja rabe OVE v gospodinjstvih, ki je bilo izvedeno po sprejetju AN-OVE.


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32009L0028:SL:NOT) in Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/AN_OVE/AN_OVE_2010-2020_final.pdf).
Izvorna baza podatkov: Podatki so bili pridobljeni na SURS-u in EUROSTAT-u.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS in EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 14.3.2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Statistični urad RS spremlja rabo vodne energije, biomase (les, lesni odpadki, drugi obnovljivi odpadki), bioplina ter industrijskih in komunalnih odpadkov v celotnem obdobju, od leta 2009 tudi geotermalne in sončne energije v gospodinjstvih, od leta 2010 pa tudi geotermalne energije v ostali rabi.
Metodologija obdelave podatkov: Delež obnovljivih virov v končni rabi energije je izračunan kot količnik bruto končne rabe obnovljivih virov energije in bruto končne rabe.
Bruto končna raba energije iz obnovljivih virov je izračunana kot vsota proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, bruto končne rabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter končne rabe energije iz obnovljivih virov v prometu. Kazalec je prikazan v relativnih enotah (delež obnovljivih virov energije).
Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)^(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije je bila bruto končna raba energije imenovalec (proizvodnja električne energije v Sloveniji na generatorju, končna raba energije v prometu, industriji ter ostali rabi (gospodinjstva, storitve, javni sektor, kmetijstvo) ter raba električne energije in toplote v energetskem sektorju, lastna raba elektrarn in izgube v prenosu električne energije in toplote), števec pa je bila končna raba OVE (neposredna raba OVE v končni rabi, proizvodnja električne energije iz OVE na generatorju – proizvodnja v HE je normalizirana, proizvodnja toplote iz OVE).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 % - 15 % = 1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: Slovenija
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Raba lesne biomase, ki predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir, je bila v preteklosti ocenjena vsakih pet let in tako ni bilo mogoče spremljanje trenda porabe lesne biomase. Leta 2010, je bila izvedena anketa o porabi energije v gospodinjstvih, rezultati katere so bili uporabljeni za pripravo modela za izračun rabe energije v gospodinjstvih. Rezultat modelskega izračuna je boljša ocena rabe lesne biomase v gospodinjstvih, poleg tega pa tudi ocena rabe geotermalne energije v toplotnih črpalkah ter sončne energije v sprejemnikih sončne energije. Leta 2010 je bila v statistiko vključena tudi raba geotermalne energije v ostalih rabi, ki je bila ocenjena s strani geološkega inštituta. Zato podatki pred letom 2009 niso primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je omejena.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.
  2. MG, 2012. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN-OVE) Slovenija .
  3. Euroepean Council, 2012. Council conclusions on Renewable
  4. Energy(http://www.consilium.europa.eu//uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/trans/...).

TWITTER