KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Delež obnovljivih
virov v bruto rabi končne energije narašča. K povečanju je leta 2013 prispevalo
povečanje deležev v vseh treh sektorjih, električni energiji, ogrevanju in
hlajenju ter prometu. Leta 2013 je bil skupni delež z 21,5 % za 3,5 odstotnih
točk nižji od cilja 2020.


Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov, ki zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra, v bruto rabi končne energije.

Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.


Grafi

Slika EN24-1: Gibanje deleža OVE v bruto rabi končne energije glede na cilj za leto 2020
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2014; Statistični urad, 2014

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Dejanski delež OVE v bruto rabi končne energije ktoe 16 16 16 15 19 19 19 20 22
Cilj 2020 ktoe 25 25 25 25 25 25 25 25 25
Slika EN24-2: Gibanje bruto rabe končne energije, rabe OVE ter deleža OVE glede na leto 2005
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2014; Statistični urad, 2014

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Bruto raba končne energije [ktoe] 5079 5138 5079 5446 4930 5174 5176 5082 4997
Raba energije iz OVE [ktoe] 805 813 801 794 819 939 997 1002 1028
Bruto raba končne energije indeks [2005 = 100] 100 101 100 107 97 102 102 100 98
Raba energije iz OVE indeks [2005 = 100] 100 101 100 99 102 117 124 125 128
Delež OVE v bruto rabi končne energije indeks [2005 = 100] 100 100 100 92 105 114 122 124 130
Slika EN24-3: Sektorski deleži rabe energije iz OVE
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2014; Statistični urad, 2014

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Delež električne energije iz OVE v bruto rabi el. en. % 29 28 28 30 34 32 31 31 33
Delež OVE v bruto rabi toplote in hladu % 19 19 20 19 25 26 28 30 32
Delež OVE v prometu % 0 1 1 1 2 3 2 3 3

Cilji

  • 25 % delež OVE v bruto rabi končne energije leta 2020;
  • 10 % delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa leta 2020

Cilja sta pravno obvezujoča po Direktivi 2009/28/ES. V Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 so zastavljeni indikativni ciljni deleži OVE v bruto končni rabi toplote (30,8 %) in bruto končni rabi električne energije (39,3 %) v letu 2020.


Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2013 znašal
21,5 %. Glede na leto prej se je povečal za 1,3 odstotne točke, glede na leto
2005 pa je bil višji za 5,5 odstotne točke. Od cilja je bila Slovenija
oddaljena za 3,5 odstotne točke, kar pomeni, da bi se moral v naslednjih 7
letih za dosego cilja delež vsako leto povečati za 0,5 odstotne točke.

Delež OVE v bruto rabi končne energije se je leta 2009
močno povečal. K temu sta prispevala dva faktorja. Prvi je znižanje bruto rabe
končne energije, ki je bilo posledica gospodarske krize ter manj ugodnih cen
pogonskih goriv glede na sosednje države (za več glej kazalec EN10 Raba končne
energije po sektorjih). Drugi je bil povečanje rabe obnovljivih virov energije,
k čemur sta prispevala metodološko izboljšanje statističnega spremljanja rabe
obnovljivih virov v gospodinjstvih ter povečanje inštalirane moči hidroelektrarn
(za več glej kazalca EN18 Obnovljivi viri energije in EN19 Proizvodnja
električne energije iz obnovljivih virov energije). V letih 2010 in 2011 se je
delež rahlo povečal, v letih 2012 in 2013 pa je bilo povečanje občutnejše. Bruto
raba končne energije se je po zmanjšanju leta 2009, v letih 2010 in 2011 povečala,
v letih 2012 in 2013 pa se je zopet zmanjšala. Leta 2012 je znašala 5.082 ktoe,
kar je 1,8 % manj kot leto prej in 0,1 % več kot leta 2005. Leta 2013 je
znašala 4.997, kar je 1,7 % manj kot leto prej ter 1,6 % manj kot
leta 2005. Raba OVE se je od leta 2009 naprej vsako leto povečala, tako da je
bila leta 2013 za 27,7 % višja kot leta 2005. Leta 2013 se je povečala za
2,6 %.

Bruto rabo končne energije sestavljajo končna raba v
sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba, ki je podrobno
predstavljena v kazalcu EN10 - Raba končne energije po sektorjih, ter lastna
raba elektrarn, raba energetskega sektorja in izgube pri prenosu toplote ter
električne energije. Raba končne energije k bruto rabi prispeva 96 %.

Največ OVE je bilo leta 2013 porabljeno za proizvodnjo
toplote in hladu (56 %), sledita proizvodnja električne energije (38 %) ter
promet (5 %). Pri rabi OVE v proizvodnji električne energije je proizvodnja
električne energije v hidroelektrarnah normalizirana, s čimer je vpliv
vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum. Pri
normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s
povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju.

V bruto rabi končne energije za ogrevanje in hlajenje je
delež energije iz obnovljivih virov leta 2013 znašal 32,8 %, kar je 1,5 % točke
več kot leto prej. Povečanje je predvsem posledica zamenjave goriv v
gospodinjstvih. Delež se v zadnjih letih hitro povečuje. Delež energije iz OVE
v bruto rabi električne energije je leta 2013 znašal 32,8 %, kar je 1,5
odstotne točke več kot leto prej. Delež se je povečal, ker se je proizvodnja
električne energije iz OVE povečala ob praktično enaki bruto rabi električne
energije (glej kazalec EN12 Raba električne energije). Proizvodnja električne
energije iz OVE se je povečala zaradi višje proizvodnje električne energije v
sončnih elektrarnah ter višje proizvodnje iz lesne biomase. Prav tako se je
povečala normalizirana proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah zaradi
povečanja inštalirane moči hidroelektrarn (HE Krško), pri čemer se je normalizacijski
faktor zmanjšal za 0,2 %. To je posledica tega, da je iz petnajstletnega
povprečja izpadlo leta z boljšimi hidrološkimi razmerami kot so bile leta 2013.
Delež OVE v prometu je znašal 3,4 %, kar je 0,5 odstotne točke več kot
leto prej. Povečanje je posledica višje porabe biogoriv,  ter nižje rabe pogonskih goriv.

Leta 2013 sta k bruto rabi končne energije največ prispevali
raba energije za ogrevanje in hlajenje (38 %) in raba energije v prometu (37 %).
Raba električne energije je predstavljala 25 %. Glede na leto prej so deleži
ostali enaki. Delež sektorjev v bruto rabi končne energije je pomemben, ker
imajo sektorji različne deleže OVE. Delež OVE v prometu je mnogo nižji od
skupnega deleža, delež OVE v toploti in hladu pa je višji od skupnega deleža.
Iz tega sledi, da bi zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje zaradi
izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ob povečevanju rabe energije v
prometu, ker se trajnostna prometna politika ne izvaja, negativno vplivalo na
skupni delež OVE.

Slovenija je bila po direktivi 2009/285/ES za zagotovitev
doseganja cilja dolžna do 30. junija 2010 pripraviti Akcijski načrt za
obnovljivo energijo. Načrt je bil na Vladi sprejet 8.7.2010. Ukrepi so
razdeljeni na programe za spodbujanje električne energije proizvedene iz OVE,
programe za spodbujanje uporabe OVE za ogrevanje in hlajenje, programe podpore
za spodbujanje uporabe OVE v prometu ter posebne ukrepe za spodbujanje rabe
lesne biomase. Raba OVE se bo z izvajanjem ukrepov iz načrta v približno enaki
meri povečala v vseh sektorjih. Skupno se bo do leta 2020 glede na 2005
povečala za 63 % oz. 523 ktoe. Pomembno vlogo pri doseganju cilja ima tudi
bruto raba končne energije, ki se za izpolnitev cilja ob načrtovanem povečanju
rabe OVE do leta 2020 glede na leto 2005 ne sme povečati za več kot 5 % oz. 235
ktoe. Ciljni sektorski deleži za leto 2020 v načrtu so: 39 % porabljene
električne energije iz OVE, 31 % energije za ogrevanje in hlajenje iz OVE ter
10 % energije v prometu iz OVE. Projekcija, ki je bila uporabljena za pripravo
načrta, kaže, da bodo deleži posameznih sektorjev v bruto rabi končne energije
leta 2020 naslednji: ogrevanje in hlajenje 38 %, promet 37 % električna
energija 25 %. V EU poteka tudi razprava o ciljnih deležih OVE v letu 2030 (EK,
2012). 

Primerjava ciljnih sektorskih deležev v AN-OVE z  dejanskimi deleži leta 2013 pokaže, da sta
višja skupni delež ter delež za ogrevanje in hlajenje, nižja pa deleža OVE za
električno energijo in v prometu. Ob tem se je potrebno zavedati, da je višji
skupni delež OVE ter delež OVE za ogrevanje in hlajenje v veliki meri posledica
izboljšanja statističnega spremljanja rabe OVE v gospodinjstvih, ki je bilo
izvedeno po sprejetju AN-OVE.


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji
so povzeti po:
Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije
iz obnovljivih virov (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32009L0028:SL:NOT)
in Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/AN_OVE/AN_OVE_2010-2020_final.pdf).

Izvorna
baza podatkov:
Podatki so bili pridobljeni na SURS-u in EUROSTAT-u.

Skrbnik
podatkov:
Statistični urad RS in EUROSTAT.

Datum
zajema podatkov za kazalec:
19.11.2014

Metodologija
in frekvenca zbiranja podatkov:
Podatki so pripravljeni na letni
osnovi. Statistični urad RS spremlja rabo vodne energije, biomase (les, lesni
odpadki, drugi obnovljivi odpadki), bioplina ter industrijskih in komunalnih
odpadkov v celotnem obdobju, od leta 2009 tudi geotermalne in sončne energije v
gospodinjstvih, od leta 2010 pa tudi geotermalne energije v ostali rabi.

Metodologija
obdelave podatkov:
Delež obnovljivih virov v končni rabi energije je
izračunan kot količnik bruto končne rabe obnovljivih virov energije in bruto
končne rabe.

Bruto končna raba energije iz obnovljivih virov je
izračunana kot vsota proizvedene električne energije iz obnovljivih virov,
bruto končne rabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter
končne rabe energije iz obnovljivih virov v prometu. Kazalec je prikazan v
relativnih enotah (delež obnovljivih virov energije).

Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje
leto/bazno leto)^(1 /število let) –1] x 100.

Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije je
bila bruto končna raba energije imenovalec (proizvodnja električne energije v
Sloveniji na generatorju, končna raba energije v prometu, industriji ter ostali
rabi (gospodinjstva, storitve, javni sektor, kmetijstvo) ter raba električne
energije in toplote v energetskem sektorju, lastna raba elektrarn in izgube v
prenosu električne energije in toplote), števec pa je bila končna raba OVE
(neposredna raba OVE v končni rabi, proizvodnja električne energije iz OVE na
generatorju – proizvodnja v HE je normalizirana, proizvodnja toplote iz OVE).

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v
odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi
različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna
po formuli (nletos)-(nlani)=16 % - 15 % = 1 %t (npr. če je bila lansko leto
rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko).
Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli
[(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v
odstotkih.

Geografska
pokritost:
Slovenija

Informacije o kakovosti:

- - Prednosti in slabosti kazalca: Raba lesne
biomase, ki predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir, je bila v preteklosti
ocenjena vsakih pet let in tako ni bilo mogoče spremljanje trenda porabe lesne
biomase. Leta 2010, je bila izvedena anketa o porabi energije v gospodinjstvih,
rezultati katere so bili uporabljeni za pripravo modela za izračun rabe
energije v gospodinjstvih. Rezultat modelskega izračuna je boljša ocena rabe
lesne biomase v gospodinjstvih, poleg tega pa tudi ocena rabe geotermalne
energije v toplotnih črpalkah ter sončne energije v sprejemnikih sončne
energije. Leta 2010 je bila v statistiko vključena tudi raba geotermalne
energije v ostalih rabi, ki je bila ocenjena s strani geološkega inštituta.
Zato podatki pred letom 2009 niso primerljivi.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Zanesljivost podatkov je omejena.

Negotovost kazalca
(scenariji/projekcije):Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 =
podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 2

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z
dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov,
spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.

- MG, 2012. Akcijski načrt za obnovljive vire energije
za obdobje 2010-2020 (AN-OVE) Slovenija .

- Euroepean Council, 2012. Council conclusions on
Renewable
Energy(http://www.consilium.europa.eu//uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/trans/...).


Povezani kazalci


TWITTER